Sedenje pri delu ni vedno najlažje

Pisarniško delo ima svoje pasti. Čeprav je sedeče delo na pogled sproščeno in nenaporno, pa prav sedenje ustvarja mnoge napetosti v telesu, ki se jih sprva niti ne zavedamo, zato pa toliko bolj udarijo po dolgotrajnem delu, brez ukrepov. Kaj torej lahko sami storimo za to, da nas po večurnem sedenju ne bo zdramila šele močna bolečina v križu, v vratu ali v kateri od mišic ramen in rok?

Sedenje na stolu je nenaravno

Sedenje zagotovo ni naravna dolgotrajna poza za človeka. Tega se moramo zavedati vsi, ki sedimo pred delovno mizo in računalnikom ure in ure našega delovnika. Pri lajšanju nepravilnosti ali nenaravne drže nam sicer lahko pomagajo ustrezno oblikovani in dodelani pripomočki, pa vendar moramo vedeti, da nam ne morejo ustvariti okolja, ki bi omogočalo osem urno sedenje brez posledic na telesu. Statistike kažejo, da se kar dobrih 40 odstotkov ljudi, ki sedi na delovnem mestu, spopada z bolečinami v hrbtenici. Pa vendar lahko mnogo le-teh preprečimo že z lastnim zavedanjem. In z nekaterimi pomembnimi podrobnostmi pri opremi.

Najpogostejše napake pri sedenju za računalnikom so: sedenje na trtici, neravna drža, prekrižane ali zvite noge, sklanjanje vratu in upogib na eno stran. Prvi znaki so bolečine v vratu, med vratom in rameni, med lopaticama in v ledvenem predelu. Dolgotrajno nepravilno sedenje vodi k trajnim spremembam v mišicah in k napetosti v sklepih, kar se prenaša preko mišic in skeleta po vsem telesu.

Kako si pomagamo?

1. Skrbimo za zravnano držo hrbtenice z naravno krivino ter za sproščena ramena in komolce. Računalniške miške ne držimo premočno in po tipkovnici pritiskamo čim bolj nežno.
2. V sedalu sedimo globoko proti naslonu stola, višino stola nastavimo tako, da bodo kolena malce nižje od kolkov. Sedimo na sednih kosteh, enakomerno na obeh straneh telesa.
3. Čim bolj pogosto menjavamo položaj sedenja, večkrat (vsakih 30 - 60 minut) vstanemo, se pretegnemo, naredimo nekaj korakov, skratka, dovolimo telesu gibanje in premike.
4. Pod mizo preskrbimo nogam dovolj prostora, saj sicer zvijamo celotno telo, s tem pa tudi hrbtenico. Stopali obeh nog sta v celoti na tleh.
5. Poskrbimo za dvignjen zaslonv višini, ki ustreza našemu pogledu, da ne ukrivljamo vratu. Enako velja za podloge, s katerih beremo, sploh če gre za prepisovanje ali vnašanje podatkov v računalnik.
6. Privoščimo si toliko prostora na mizi, da bosta lahko tipkovnica in računalniška miška potisnjeni dovolj naprej. Obe roki naj med tipkanjem počivata na delovni površini. Če je potrebno, si zapestja podložimo z mehko podporo.
7. Med tipkanjem ne govorimo po telefonu, če nimamo naprave za prostoročno telefoniranje. Nenaravnemu položaju, ko telefon stisnemo med ušesom in ramenom, se izogibajmo! Pogosto nenaravno upogibanje vratu obremeni zgornji del hrbtenice, bolečine pa se lahko iz vratu preselijo tudi na zgornji predel hrbta.

Prava oprema za sedeče delo?

Najpomembnejši je zagotovo kvaliteten stol. Ergonomski stol je tisti, ki se resnično lahko v čim več podrobnostih prilagaja našemu telesu. Vendar pozor! Ni vsak stol, ki ga proizvajalci poimenujejo ergonomski, zares tudi ustrezen! Na kaj vse je dobro, da smo pozorni?

1. Stabilnost stola pomeni krepko podnožje in dobra kolesa, ki drsijo po podlagi;
2. Višina sedala mora dopuščati nastavljivost po višini uporabnika;
3. Dobro oblikovano naslonjalo za hrbet omogoča naravno ukrivljenost hrbtenice, imačvrsto ledveno oporo, ki je nastavljiva po višini. Omogoča tudi spremembo nagiba hrbtišča – od 90° do 120°;
4. Dobro oblikovana, nastavljiva naslonjala za roke omogočajo, da roke resnično počivajo v sproščenem položaju.
5. Oblazinjeno sedalo je ustrezno globoko, da omogoča sedenje brez škodljivih pritiskov na rob stola.

Pri mizi pa pazimo:

1. Naj bo dovolj visoka, da lahko delamo v višini komolcev.
2. Naj bo dovolj prostorna, da omogoča delo na dosegu rok, obenem pa ne utesnjuje, saj s tem roke niso več v sproščenem položaju.
3. Naj ima oblazinjen ali zaobljen sprednji rob, da omili pritisk rok.
4. Pri tipkovnici sta pomembni sama oblika in morebitna podloga za roke, miška pa naj bo predvsem ustrezno velika za roko uporabnika.

V tej številki preberite še:

Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.