Promocija zdravja na delovnem mestu v računovodskih servisih

Ogrejmo se s hrano


Temperatura pada, dnevi so krajši, sonca je malo, želimo si dovolj toplote … Navajeni smo se ogrevati s pomočjo ogrevalnih naprav, z oblačili in odejami, pa tudi s toplimi pijačami in juhami. Pozabljamo pa na lastno notranjo toploto, ki jo proizvaja telo samo. Če želimo, da telo postane naša naravna peč, moramo vanjo naložiti primerno gorivo. Zelo pomemben dejavnik pri ogrevanju telesa je torej hrana.

 

Človeški organizem se (brez zunanjih vplivov) segreva zaradi presnovnih procesov v organih. Pri tem veliko prispeva hrana, ki jo uživamo. Hrana, ki ima pekoč, kisel ali slan okus, praviloma lažje greje kot grenka ali sladka hrana. Znano je, da hrana z veliko vode hladi, maščobe se v telo nalagajo in skrbijo za zalogo, beljakovine pa ustvarjajo precej notranjega ognja, torej grejejo. Dober učinek je torej gretje, vendar moramo biti pozorni – zmerni ogenj je v hladnih razmerah dober, pri prehrani , ki velja za običajno, pa pogosto presežemo zmernost tega ognja.

Beljakovine
Živalske beljakovine so zelo različne po delovanju gretja. Mleko in skuta sta, na primer, izrazito hladni živili, saj vsebujeta veliko vode. Rdeče meso močno greje, perutnina krepko manj, ribe pa sploh ne grejejo. Meso dolgoročno ustvarja presežke sečne kisline in drugih ostankov, ki jih naša presnova ne zmore predelati, zato se lahko ta toplota skozi čas obrne proti nam in nam povzroči preveč notranjega ognja, ki nas oslabi. Podobno delujejo tudi siri in jajca. Zato je vredno pokukati v rastlinski svet in tam ugotoviti, kaj nas lahko ogreje.

Zelenjava in stročnice
Iščemo med tistimi vrstami, ki vsebujejo več rudnin in manj vode. Med zelenjavo so najboljše »ozemljene« vrste: rdeča pesa, redkev in repa ter pekoča dva aduta: čebula in česen. Med stročnicami, ki so znane po svoji beljakovinski moči, dobro greje rdeča leča, pa tudi fižol. Med žiti in sorodnimi rastlinami pa vodi rž, sledijo ji rjavi riž, koruza, proso in ajda. Bolj ko je hrana ognjena, bolj smo previdni pri njenem doziranju. Tako sta tudi čebula in česen lahko koristna sopotnika, če z njima ravnamo kot z začimbo.

Oreški in semena
Odlični za ogrevanje od znotraj so oreški vseh vrst, sploh če jih uživamo po malem in redno. Dobra so tudi semena – predvsem bučna. Semena, kot so laneno in konopljino seme, so bogata z beljakovinami in lepo grejejo. Grejejo tudi skoraj vse začimbe in sol, pa vsa ne-pregreta in nepredelana olja – z izjemami, kot sta kokosovo in sončnično olje, ki hladita.

Pijače
Presenečenje: čaji največkrat hladijo, razen, če jim dodajamo začimbe, kot so janež, kumino in (zlasti) ingver. Ta je sploh dobrodošel kot zimski dodatek – kjerkoli, saj se z okusom prilagaja tako juham kot sladicam. Tudi med je presenečenje, saj kljub sladkemu okusu greje. Med alkoholnimi pijačami pa ni presenečenj: pivo hladi, medtem ko žgane pijače in vina, predvsem rdeča, grejejo. Vendar, podobno kot pri mesu, tovrstno gretje nima zdravega učinka.

Sadje
Med sadnimi vrstami žal ne bomo našli takšnih, ki bi izrazito grele telo. Suho sadje je zaradi manj vode bolj med toplimi, medtem ko sveže sadje (z izjemo banan) na splošno hladi organizem. Kar pa ne pomeni, da jih ni potrebno uživati - le ogreti se bo potrebno še kako drugače. Sadje še vedno predstavlja najbolj zdravi del prehrane - tudi pozimi, saj je oskrba z vitamini manjša kot poleti. Nasploh je vredno kombinirati sestavine med seboj tako, da hladnejšim dodamo tople in obratno. Tako lahko ob najljubšem sadju in zelenjavi čudovito in prijetno preživimo vso zimo.

 

V tej številki peberite še:

 

Hrana zdravi: GROZDJE – JESENSKO ZDRAVJE

Zdrava pisarna: SEDENJE PRI DELU NI VEDNO NAJLAŽJE

Razgibajmo se!: TELOVADBA NA (OB) STOLU

Sprostitev: KAKO OBLAD(OV)ATI STRES?

Razstrupimo se!: KOLIKO KOZARČKOV LAHKO ZVRNEM?

 

 

Zdrave novice za vas pripravlja

 


Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.


Avtor: Zbornica računovodskih servisov