Z vizualizacijo proti stresu

Stres uničuje naše zdravje. Če se znajdemo v stresnem odzivu, je dobro poznati orodja, ki nas lahko umirijo. Stres lahko zmanjšamo z zelo močno silo - svojo lastno domišljijo. Pozitivno razmišljanje nas lahko odpelje daleč stran od vzroka našega stresnega odziva. Prav vizualizacija, tehnika, pri kateri se z močjo lastne domišljije spravimo v stanje sproščenosti, nam lahko pomaga odpravljati mnoge psihološka in telesna težka stanja, kot so glavoboli, mišični krči, anksioznost …

Kaj je vizualizacija?

Vizualiziramo pravzaprav ves čas, zavestno ali nezavedno. Sanjarjenje, spomini, notranji pogovori - vse to so različne oblike vizualizacije. Vsi jih poznamo, so del našega kreativnega bivanja, z njimi si pomagamo do uspeha na kateremkoli področju. Vadba pozitivnega razmišljanja in vizualizacije se uporablja na primer za pripravo bolnikov na kirurške posege, za krepitev zdravljenja, za povečanje osredotočenosti pri vrhunskih športnikih in za splošno izboljšanje počutja. Tudi znaki bolezni lahko izginejo - včasih takoj, včasih pa po nekaj tednih vadbe.

Koristno, če se naučimo zavestne vizualizacije in jo uporabimo za izboljšanje svojega doživljanja, zdravja in življenja. Pri vizualizaciji namreč sodelujejo vsi čuti, ki nam pomagajo spremeniti dojemanje sveta okrog nas na način, da spremenimo svoje notranje občutke. Vizualizacija spodbuja delovanje desne možganske polovice, kjer se nahaja center za koordinacijo ustvarjalnosti in čustev, ter od tam pošilja dražljaje preko možganske skorje v hormonski sistem in avtonomni živčni sistem, odgovoren za telesna funkcije.

Z močjo domišljije do zdravja

Vadbo je za zdravljenje telesnih simptomov že konec devetnajstega stoletja uveljavil farmacevt francoskega rodu Emil Coue, ki je verjel in dokazal, da moč domišljije prekaša moč volje. Coue je trdil, da naše misli postanejo realnost, če jih začutimo s celotnim bitjem. Smo točno tisto, kar mislimo, da smo. Če se nam po glavi motajo žalostne misli, bomo seveda nesrečni. Če želimo to preseči, ni dovolj, da se tega zavemo, pač pa moramo razum preusmeriti na pozitivne, za nas zdravilne podobe.

Znan je stavek: Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj in bolj napredujem. Če pa bi se zavedali, kako zelo zdravilen je, verjetno ne bi manjkal nikoli več v nobeni glavi … vsaj dvajsetkrat zaporedoma - vsako jutro, tako, kot je svojim bolnikom priporočal Coue.

Ugotovil je, da se mnoge telesne bolezni, kot so tumorji, resna obolenja, krvavitve ali celo zaprtje najpogosteje poslabšajo, če se nanje preveč osredotočamo. Nasprotno pa je ugotovil, da če uspemo najti prizor, preko katerega se potopimo v pozitivno misel, negativne nimajo več moči. Če torej želimo misliti pozitivno, je to dobro početi daleč stran od naše težave.

Tudi mojstrica pozitivnih afirmacij, Louise Hay (http://www.louisehay.com/), v svojih knjigah, seminarjih in filmih prikazuje in dokazuje moč pozitivnih misli za pridobivanje ali ohranjanje popolnega ravnovesja in zdravja.

Izvajanje vizualizacije

Vizualizacije se lotevamo v sedečem, pol ležečem ali ležečem položaju – ko smo utrujeni, naveličani nečesa, bolni ali v stresnem odzivu. Vizualizacija nam lahko pomaga umiriti hipno situacijo in se izogniti posledicam stresa, obenem pa nam pomaga tudi k trajni spremembi opuščanja vzorcev negativnega razmišljanja.

Pomemben je udoben položaj, z zaprtimi očmi in s postopnim sproščanjem vseh telesnih mišic. Tik pred spanjem, v stanju polbudnosti (alfa stanju) si v misli pripeljemo neko pozitivno zamisel – na primer: V jutrišnjem dnevu sem popolnoma sproščen. S tem zgradimo most med zavestnim in nezavednim delom razuma, ki na tak način dopušča nezavednemu uresničiti željo.

Pred začetkom izvajanja si izberemo namero oziroma cilj, ki naj bo povsem jasen, izrazimo pa ga v sedanjiku. Nikoli ne uporabljajmo negativnih besed, ki jih želimo zanikati, pač pa izberemo pozitivno trditev, ki sama po sebi izniči našo težavo. Ne izberemo trditve "Nisem napet", ampak "Sem sproščen".

Namestimo se v položaj, ki nam najbolj ustreza in v katerem se počutimo lagodno.

• Počasi prenašamo pozornost na tukaj in zdaj, v prostor, v katerem smo. Zavemo se svojega telesa, položaja, oblačil, podlage, na kateri sedimo ali ležimo. Globoko vdihnemo, premaknemo prste, se pretegnemo in počasi odpremo oči.
• Zapremo oči in se osredotočimo na dihanje. Opazujemo svoj vdih in izdih - nekaj minut, dokler se začutimo miru in sprostitve.
• V mislih pregledamo svoje telo in poskusimo zaznati morebitne napetosti. Osredotočimo se na mesto in si predstavljamo, kako postaja vse bolj sproščeno.
• Ponovno se osredotočimo na dihanje, nato pa se v mislih popeljemo na svoj kraj sprostitve. Ta kraj si izberemo poljubno, glede na naše dosedanje izkušnje in prostore, ki so nas v preteklosti resnično napolnili z ugodjem – pomembna je izkušnja, ki nam omogoča, da si tak prostor res do zadnjih podrobnosti predstavljamo. Če nam ustreza, si pričarajmo morje in pesek, če smo raje v gorah ob žuborečem potočki, najdimo tam svoj prostor miru.
• Uporabimo vse čute, da si v mislih pričaramo prizor, ki ga bomo zelo živo začutili: vid, sluh, vonj, otip in okus. Čim več podrobnosti si bomo zamislili v naši vizualizaciji, intenzivneje jo bomo doživeli. Primer:
• Ležimo na peščeni plaži, kjer ni prav veliko ljudi. Vsi so umirjeni in zadovoljni. Prijeten, sončen dan je, mi pa ležimo na mehkem pesku blizu vode, pod seboj čutimo droben, okrogel, bel pesek. Vanj zakopljemo noge in čutimo, kako je topel in nam nežno polzi med prsti. Razgledamo se okrog sebe in opazujemo sinje modro morje, oddaljeno obzorje, na katerem mirno plovejo jadrnice, na nebu opazujemo nekaj prikupnih puhastih oblačkov. Mogočni borovci ob robu plaže ponujajo senco. Slišimo galebe na nebu, škržate v borovcih in nežne valove morja, ki pljuskajo na pesek. Vonjamo morje, borovce, okusimo slano vodo na ustnicah. Čutimo, kako nežna sapica boža naše telo.
• Ko je prizor izdelan do podrobnosti prizora, ostanemo v njem, da v celoti občutimo mir, zadovoljstvo, hvaležnost in sproščenost.
• Preden zapustimo prizor, v mislih trikrat počasi in razločno ponovimo svoj cilj oziroma pozitivno namero.
• Nato lahko prizor počasi zapuščamo, vendar se zavedamo, da ostaja natančno takšen za nas pripravljen, da se vsak trenutek lahko vrnemo vanj, ne glede na zunanje okoliščine.
• Vadimo trikrat dnevno, najlažje zjutraj in zvečer, pred ali po našimi običajnimi rituali, po možnosti ob istem času. Če bomo na začetku vadili takrat, ko napetosti ne bo, bomo sčasoma uspeli precej hitreje pričarati svoj prostor miru tudi v situacijah, ko bomo resnično napeti in bomo potrebovali umik v svoj prostor.

V tej številki preberite še:

    Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.