Olajšajmo delo prebavi

Dejstva, da se vse bolezni začenjajo v črevesju, nihče več ne zanika. To staro modrost, ki jo je pred več kot 2000 leti izrekel Hipokrat, oče današnje medicinske znanosti, potrjujejo tudi sodobne raziskave. S pravilno prehrano in uravnoteženim načinom življenja (p)ostane naše telo pretočen in usklajen organizem – tako, kot nam je bil dan za življenje. S pravilno skrbjo za črevesje lahko ozdravimo mnoge težke bolezni, celo takšne, ki na pogled nimajo prav dosti opraviti s prebavili. Kako torej najlažje razbremenimo prebavo?

Kaj pomeni zdrava prebava?

Če se vsakodnevno redno iztrebljamo, še ne pomeni, da imamo zdravo črevesje. Ljudje, ki so se lotili spreminjanja prehranjevanja in vzorcev delovanja (ponavadi zaradi zdravstvenih težav ali alarmov drugačne vrste), vedo povedati, da šele po spremembi vedo, kaj zares pomeni živahno delovanje prebavil. Tudi znaki, kot je pekoča zgaga, bolečine ali napetosti v želodcu, slabosti, napihnjenost, vetrovi ali prebavne motnje, pa tudi mnoge bolečine v križu in celo glavoboli - so odraz nepravilnega delovanja in obremenjenosti prebavil.

Med različnimi vzroki, kot so predelana in kemično obdelana živila, sladkor, alkohol, ocvrte in prežgane jedi, občutja strahov in jeze, dolgotrajna in močna zdravila, antibiotiki …, s katerimi obremenjujemo prebavila, prednjači nepravilno kombiniranje hrane.

Če si ogledamo način delovanja prebavil, bo lažja predstava tudi o tem, kaj sodi skupaj in kaj je bolje ločevati na posamezne obroke. Ne zavoljo prepričanja, ampak predvsem za boljše počutje in posledično čvrstejše zdravje. Gre za povsem preprosto logiko, ki pa jo je potrebno vnesti v svoj vsakodnevni ritual, da bo lahko rodila sadove.

Kaj se dogaja s hrano v telesu?

Pot hrane preko prebavil nam je bolj ali manj znana, prebava pa se nadaljuje v absorbcijo hranil, ki se vrši od želodca do tankega črevesa, konča pa se z eliminacijo, ki se dogaja v debelem črevesu vse do analne odprtine.

Že v ustih, predvsem pa v želodcu, se začnejo procesi razgrajevanja hrane, da bi bila bolj pripravljena na absorbcijo hranil. Ker različna živila potrebujejo za razgradnjo različne encime in kisline, postane zelo pomembno, v kakšni druščini jih zaužijemo. Razgradnja škrobnih živil se začne v ustih in potrebuje bazično ali nevtralno okolje, medtem ko se beljakovine razgrajujejo šele v želodcu in potrebujejo bolj kislo okolje. Ker je telo organizem, v katerem spontano in usklajeno sodelujejo vsi najmanjši delci, se stanje želodca usklajuje glede na signale, ki jih dobiva preko uživanja skozi usta.

Za boljšo predstavo: ritmično krčenje želodca povzroča iztiskanje predelane hrane naprej po prebavni poti. Tekočine za izhod potrebujejo najmanj časa, ogljikovi hidrati malo več, beljakovine veliko, maščobe pa največ. Telo zato že nekaj minut po zaužitju maščob sprosti hormon, ki upočasni praznjenje želodca. Če torej z maščobami sočasno užijemo še ogljikove hidrate ali tekočine, nastane težava, kajti želodec je upočasnjen in vse, kar bi sicer moralo iti hitro naprej, ostane ujeto v njem.

Ob mešanju različne hrane se zgodi torej, da hrana zastaja v želodcu. Pojavi se fermentacija in mnoge že naštete težave, med njimi tudi pridobivanje telesne teže, zamašene obnosne poti, alergije, ekcemi, bolečine v sklepih, otekle noge, zaspanost in utrujenost, zapeka …

Za telo bi bilo povsem idealno, če bi uživali tako imenovane mono obroke, vendar se zdi to v našem načinu življenja skoraj nemogoče. Zato lahko poskusimo uživati skupaj zgolj sorodno hrano, takšno, ki zahteva enake prebavne procese, saj s tem preprečimo zastajanje posamezne hrane v želodcu dlje, kot je potrebno.

Čas prebavljanja

Za jasno razumevanje, koliko časa potrebujejo posamezna živila za pot iz želodca, si lahko ogledamo preglednico:

Kako torej kombinirati zdravo?

Če si želimo razbremeniti prebavo, je potrebno ločevati različne vrste hrane. Najbolj znana je ločnica med ogljikovimi hidrati in beljakovinami, sledijo pa še druga pravila:

• Sadje naj bo vedno samostojen obrok, predvsem to velja za vodeno sadje in stisnjene sokove, saj so najhitrejši tekači …
• Če mešamo sadje, poskusimo paziti na mešanje – sladko in srednje sladko še nekako gresta skupaj, nikakor pa ne mešajmo sladkega in kislega sadja ali celo sadja z ogljikovimi hidrati, beljakovinami ali maščobami.
• Zelenjava je najboljša, če jo mešamo med seboj, gre pa skupaj tudi s stročnicami, žitaricami, beljakovinami in maščobami …
• Maščobe se načeloma lahko sestavljajo z ogljikovimi hidrati ali z beljakovinami, vendar zaustavljajo proces prebave. Naj bodo to hladno stiskana olja, čim manj predelana.
• Pri beljakovinah je najboljše, če jih kombiniramo z zelenjavo, nikakor pa ne z ogljikovimi hidrati.

Če si na primer, zaželimo palačinke, v katerih so že tako zajeta živila, ki ne sodijo skupaj, ali pa pecivo, kjer smo navajeni sestavljati kravje mleko, jajca, moko in sladkor, je bolje, da si pripravimo enako jed brez beljakovin, kar nam bo omogočilo, da bo jed prebavljena dokaj enotno, kot ogljikovi hidrati. Palačinkam in pecivom lahko namesto jajc dodajamo čičerikino ali tapiokino moko, namesto kravjega mleka pa uporabimo riževo, ovseno ali drugo rastlinsko mleko. Takšno spreminjanje je izjemno enostavno in učinkovito.

Pozitivna čustva ob hranjenju

Čeprav smo našteli še druge dejavnike, ki vplivajo na delo naše prebave, in smo jih tokrat izpustili, pa vseeno poudarimo, da je zelo pomembno, v kakšnem čustvenem stanju smo, kadar jemo. Bolečina, strah ali žalost namreč lahko zaustavijo vse prebavne procese celo do 24 ur!

V tej številki preberite še:

    Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.