Planinarjenje – zmes narave in gibanja

Hoja je osnovno gibanje človeka in je nujno potrebna za zdrav organizem. Vsakodnevna (živahna) hoja zmanjša dejavnike tveganja za številne bolezni, saj izboljša porabo kisika, vzdržuje splošno kondicijo telesa, posledično pa znižuje krvni pritisk in zmanjšuje telesno maso. Hoja je nedvomno najbolj koristna v naravnem okolju. Zato ni nič nenavadnega, da ljudje tako radi hodimo v hribe.

Hoja v hribe je neke vrste meditacija, je pa tudi pristen stik človeka z naravo. Že stoletja ljudi vleče v gore, da bi se naužili svežega zraka in razgleda z vrhov, da bi se odpočili od tegob vsakdanjega življenja našli svoj duševni mir. Planinska zveza Slovenije je po številu ljudi najštevilčnejša športna zveza v državi. Daljšo, večurno ali celo večdnevno načrtovano hojo po raznovrstnih terenih hribov in gora imenujemo planinarjenje. Gre za intenzivno telesno aktivnost, ki ima mnoge blagodejne učinke na naše zdravje - tako na fizični kot na psihični osnovi.

Resno pristopimo

Kako težko bomo pri tem »delali«, je odvisno od naše starosti in telesne zmogljivosti, od nadmorske višine našega izbranega cilja, od vrste terena in strukture poti, po kateri se podamo in seveda, od teže nahrbtnika, v katerega pospravimo vse potrebščine za avanturo.

Za začetnike v planinarjenju je zato zelo priporočljivo, da s svojimi ambicijami ne presegajo svoje resnične kondicije, predvsem v vzdržljivosti. Nič kaj prijetno namreč ni, če na sredi poti ugotovimo, da smo se precenili. Do vrha ali nazaj do začetka je enaka razdalja, vmes pa težko brez jasno pripravljenega načrta prav resno počivamo. Zato v začetku veljajo resna opozorila: planinarjenje ni brezskrben ali enostaven šport, gre za precej nevarno pustolovščino, če se nanjo ustrezno ne pripravimo.

Na visok hrib se seveda ne zapodimo, preden smo zanj ustrezno fizično pripravljeni. Tudi izkušeni planinci vedo, da se na višji vrh ne bodo podali, če ne bodo pred tem primerno trenirali. Če si želimo postati planinci ob koncu tedna, bi bilo najbolj pravilno, da se med tednom vsak dan podamo na resnejši sprehod, ki ga podaljšujemo ali otežujemo iz dneva v dan.

Zdravo planinarjenje

Prav vsakodnevna hoja je tista, ki vrača ali ohranja zdravje. Glede na to, da o učinkih planinarjenja na zdravje ne obstaja prav veliko raziskav, je dovolj, da se zavedamo, da že s samo hojo in odločitvijo, da ves dan preživimo v naravi, naredimo za svoje zdravje ogromno. Hoja v hribe vsekakor krepi celoten mišični sistem in motoriko našega telesa, prav tako krepi vzdržljivost, moč in ravnotežje, krepi pa tudi pljuča in dihalni sistem.

Seveda je pri posameznikih s kakršnokoli zdravstveno težavo potrebna previdnost in posvet z zdravnikom. Glede na stanje zdravja, na zdravila, ki jih morda nekdo jemlje in imajo studi stranske učinke ali pa so za uporabo pomembni pogoji delovanja, je lahko tudi enodnevni izlet v hribe prehuda obremenitev. Še posebej naj bodo pri tem pozorni bolniki s kroničnimi boleznimi, alergijami ali srčni bolniki.

Oprema

Zelo zanimiva je dilema o uporabi pohodnih palic. Za ljudi s prekomerno telesno težo naj bi veljalo, da so pohodne palice uporabne in koristne predvsem pri hoji po hribu navzdol. Sicer pa dolgoletni planinci prisegajo na hojo brez palic, medtem ko se tisti, ko s se jih navadili, nikakor ne želijo odreči. Resnica je verjetno na obeh straneh, odločitev se prepušča vsakomur posebej, za več informacij, kaj je pomembno vedeti pri izbiri palic pa ponujamo povezavi na dobro zapisan članek na to tematiko: http://www.moski.si/sport/rekreacija/izberi-prave-pohodniske-palice/

Najpomembnejša oprema za planinarjenje so zagotovo pohodniški čevlji. Predvsem morajo biti udobni, preizkusiti jih moramo večkrat, preden se podamo na zahtevno turo. Biti morajo dovolj čvrsti in dovolj topli.

Na poti ne bo odveč tudi komplet prve pomoči, svetilka in rezervne baterije, beležka, svinčnik, sveča, vžigalice … zelo pomemben pa je tudi napolnjen mobilni telefon. Ta sicer nadležna naprava sodobnosti nam lahko na poti v gore pride zelo prav. Ker pa je v hribih signal precej šibak ali ga na posameznih predelih ni, bo telefon ves čas iskal pot do boljšega signala in se utegne zgoditi, da se bo baterija hitro izpraznila. Ni odveč, če imamo s seboj še rezervno baterijo.

Oskrbimo se s pijačo in z zalogo energijsko bogate in priročne hrane za na pot. Oblecimo se tako, da lahko brez težav prilagajamo svoje oblačilo temperaturnim in vremenskim spremembam in ne pozabimo na čvrsto pokrivalo, ki nas bo ščitilo pred močnim gorskim soncem. Med opremo v nahrbtniku je zelo smiselno dodati toplo kapo in rokavice ter dodatno toplo oblačilo – letos je julijski sneg že presenetil Triglav!

Če smo se namenili prespati v planinski koči, je zelo zaželeno, da imamo s seboj tudi svojo posteljnino ali spalno vrečo.

Pred odhodom

Preden se podamo v hribe, se moramo vprašati:

• Ali smo dovolj fizično in psihično pripravljeni?
• Ali zares poznamo pot? Smo opremljeni z dobrim načrtom, zemljevidom ter vodnikom?
• Če gredo z nami otroci ali starejši, ali imamo dovolj časa na razpolago za udejanjenje načrta?
• Ali natančno poznamo potek in smeri naše poti, ali smo razdelili pot na odseke ter pri tem predvideli počitke?
• Ali smo preverili vremensko napoved in smo opremljeni za vsako vremensko situacijo?
• Ali je na naši poti kakšna koča ali zavetišče, kamor se lahko zatečemo v primeru vremenskih ali drugih težav?
• Smo obvestili o svoji poti partnerja, znanca ali koga od bližnjih – ali vsaj soseda? Če se nam karkoli zaplete, bo dejstvo, da še nekdo ve, kam smo se namenili, pomenilo lažjo rešitev.

In nenazadnje – ne pozabimo:

• Alkohol in tobak v planinarjenje ne sodita.
• Utrujenost zahteva počitek, ne glede na to, kako hitro si želimo priti na cilj. Naš cilj mora biti varna vrnitev nazaj … Gore vedno počakajo!

V tej številki preberite še:

 Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.