Promocija zdravja na delovnem mestu v računovodskih servisih

Hrana, ki bogati organizem


Človeški organizem je izjemen stroj. Deluje na širok spekter pogonov. Določen čas mu to uspeva. Potem se utrudi in sčasoma tudi okvari. Predvsem skozi hrano v zadnjih desetletjih prejemamo vedno slabši vir energije in tudi ključnih elementov - vitaminov, mineralov, encimov in hranil - nam lahko zmanjka. Simptomi pomanjkanja teh elementov se kažejo v obliki razdražljivosti, pomanjkanja energije, vodijo pa nas do različnih zdravstvenih težav in celo bolezni.

 


Škodljivi vnosi in popravki

Ne gre le za primanjkljaj, gre tudi za »bogatenje« hrane s snovmi in primesmi, ki jih ne bi smeli imenovati hrana. Vase vede ali nevede pospravljamo mnoge sestavine, ki so prazne in nekoristne, pa tudi takšne, ki zelo aktivno sodelujejo pri onesposabljanju telesa, ko želi uporabiti koristne stvari. Če pokukamo samo v osnovno pridelavo hrane: hormoni, pesticidi, gensko spremenjena semena …

V zadnjem času je izdanih mnogo strokovnih knjig ter obširnih raziskav, ki rušijo stoletja ustaljena pojmovanja zdrave prehrane. Te ugotovitve postavljajo na primer povsem na glavo pojmovanje mleka in mlečnih izdelkov, sploh ko gre za industrijsko pridelavo mleka. V dietah, ki jih v svetu že povsem logično predpisujejo bolnikom z rakavimi diagnozami, običajno ni več prostora za živalske sestavine. O pomenu pesticidov, kemičnih sredstev, sladkorja in predelanih žit vemo že mnogo. Vprašljive pa postajajo tudi potrebe po vitaminih in dodajanju le-teh – v obliki tablet, kapljic, dodajanju posameznim živilom. Na pohodu so izdelki tako imenovane super-hrane. Ta hrana je predelana tako, da ostane čim bolj polna v svoji vrednosti, pa kljub temu je obstojna in je načeloma bližja zdravju kot umetni dodatki.

Še vedno pa iščemo dodatek, bližnjico, hitro rešitev. Da nam le ne bi bilo treba nič spremeniti …

Primarno zdravje

Če združimo vse diete in načine prehranjevanja, ostanemo na skupnem imenovalcu zdravja, ki mu ni para: sadje in zelenjava, v svoji najbolj primarni, čisti, naravni različici. Če gre povrhu za pridelavo brez primesi kemije (ki je škodljiva sama po sebi, povrhu pa zavaja zaradi navideznega zaustavljanja staranja pridelka, ki pa kljub temu povsem izgubi na svoji energijski vrednosti), imamo pred seboj najbolj čist vir vseh vitaminov, mineralov, encimov in ostalih živih sestavin, ki jih potrebujemo za popolno zdravje.

Sadje je človeku biološko najbolj prilagojena hrana. Vsebuje veliko vitaminov, mineralov, encimov, vode, kisika, vlaknin in še celo paleto drugih dobrodejnih učinkovin. Fruktoza je naravni sladkor, ki daje sadju okus, človeku pa predstavlja pomemben vir energije. Zaradi visoke vrednosti vode in hranil pa je sadje tudi odličen razstrupljevalec organizma. Pri uživanju sadja bodimo pozorni na:

  • Sadje ne mara kuhanja, saj z njim izgubimo skorajda vsa hranila, kuhano sadje pa v prebavilih lahko povzroča napetosti in vetrove.
  • Za optimalno prebavo sadja je sadje najbolje uživati zjutraj in v dopoldanskem času, na prazen želodec.
  • Uživajmo samo popolnoma zrelo sadje, saj le-to vsebuje vsa hranila, potrebna za naše zdravje, ki jih naše telo zlahka absorbira in uporabi.

Zelenjava je pomembna sestavina v prehrani. Bogata je z vitamini, encimi, ter drugimi fito-hranili, njen včasih grenak ali značilen močan okus pa ji daje pravo bogastvo mineralov. Bogata je tudi z vlakninami, ki uravnavajo našo prebavo in čistijo črevo. Nekatere vrste zelenjave so bogate tudi z beljakovinami, spet druge so bolj škrobnate. Za dobro zdravje je najboljše zelenjavo uživati kar v vsakem obroku in, kadar je le mogoče, v presni obliki.

Polnovredna žita, ki za razliko od rafiniranih, ne dvigujejo krvnega sladkorja hitro in se počasneje prebavljajo, so tudi bogata z vlakninami, ki pomagajo k učinkovitemu izločanju toksičnih odpadkov iz našega telesa ter uravnavajo prebavo. Čeprav polnovredna, je žita dobro uživati v majhnih količinah - dnevno ena pest žit v družbi z zelenjavo in solato. Med najbolj priporočljivimi so žita, ki ne vsebujejo glutena (npr. kvinoja, amarant, proso, ajda, itd.). Gluten pa vsebujejo pšenica (tudi kamut, kus kus, pira), rž in ječmen.

Zdrave maščobe so nujno potrebne za zdravje, je pa pomembno vedeti, katere so zares zdrave.

Popolnoma se moramo izogibati trans-maščobam in previdno uživati nasičene maščobe! Bolj z veseljem pa lahko uživamo t.i. nenasičene maščobe. Mednje sodijo:

  • Mono-nenasičene maščobne kisline (omega 9), ki jih najdemo v oljčnem olju, avokadu, mandljih, makadamiji in lešnikih.
  • Poli-nenasičene maščobne kisline so telesu nujno potrebne maščobne kisline. Delimo jih na dve vrsti:
    • Omega 3 maščobne kisline - lanena semena in olje, svetlinovo olje, orehi, ribje olje, mastne (divje) ribe, …
    • Omega 6 maščobne kisline - hladno stiskana, nerafinirana rastlinskih olja

Beljakovine so sicer gradniki našega telesa. Niso pa vse beljakovine enake kakovosti. Strokovnjaki si tu niso enotni. Zagovorniki uživanja živalskih beljakovin so prepričani, da so le-te popolne in najbolj primerne za zadovoljitev naših potreb po aminokislinah, ker da vsebujejo vseh 9 esencialnih aminokislin. Zagovorniki brezmesne prehrane pa opozarjajo, da so rastlinske beljakovine lažje prebavljive, manj obremenilne za naše telo in predvsem, da je telo sposobno kombinirati aminokisline iz več vrst rastlinskih beljakovin, kot so na primer oreščki in semena, stročnice, zelenolistna zelenjava, alge, kvinoja, cvetni prah ... Sodobne raziskave pa nazorno kažejo, da beljakovin potrebujemo precej manj, kot jih dejansko uživamo.


V tej številki preberite še:

Hrana zdravi: SLASTNO, ZDRAVO IN PISANO JAGODIČJE

Zdrava pisarna: BARVE PRINAŠAJO ENERGIJO

Razgibajmo se!: PLANINARJENJE – ZMES NARAVE IN GIBANJA

Sprostitev: Z VIZUALIZACIJO PROTI STRESU

Razstrupimo se!: OLAJŠAJMO DELO PREBAVI

 

  Zdrave novice za vas pripravlja

 


Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.


Avtor: Zbornica računovodskih servisov