Sladkor – droga našega časa

Med najbolj oglaševanimi, povsod prisotnimi in vsem znanimi (pa kljub temu preveč konzumiranimi) sovražniki zdravja, ki so preplavili svetovni trg v zadnjih dvajsetih letih, zagotovo prednjači sladkor. Tisti rafinirani sladkor, ki boleče zahrusta pod zobmi. Ta-isti sladkor, ki je nekoč revnejšim otrokom predstavljal najvišjo blaginjo, danes pomeni dodatek skoraj vsakemu predelanemu prehrambenemu izdelku. Za to skrbita dva povsem jasna ekonomska razloga: dodani sladkor poceni izdelek in potrošniki postanejo odvisniki.

Sladko in okusno

Vsi vemo, kako gre. Od otroških let naprej so nas že podkupovali s sladkarijami. Izložbe slaščičarn so postale kot umetniške galerije, sokovi so se preimenovali v nektarje (to naj bi menda pomenilo, da je v njih kanček soka in večino sladkorja), izdelki, ki ne vsebujejo sladkorja, pa so postali pravi zaklad. Da je sladkor prisoten v kokakoli, v večini izdelkov hitre prehrane in pekovskega peciva, niti ni skrivnost. Vendar sladkor dodajajo tudi v jedi in izdelke, pri katerih ne bi niti pomislili nanj. Namesto nepredelanega sadja dobivamo na mizo namaze, čežane, sadne jogurte in druge oblike sadja, ki seveda s kvaliteto vnosa vitaminov in hranil nima več nobene povezave.

Seveda človek nujno potrebuje okus sladkega. Za to je poskrbela narava – sadje je namreč vir zdravja za človeka in potreba po sladkem okusu je tista, ki človeka vedno znova pripelje do sadja. Vsaj tako bi potekalo v naravnem okolju. Rafinirani sladkor pa je izmaličena zgodba.

Pred nekaj meseci je v Sloveniji odmevala izvrstno pripravljena oddaja Tarča: Sladki ubijalec (voditelja Igorja E. Berganta), kjer so pod drobnogled vzeli prav ta mali beli strup (ogled na povezavi http://www.rtvslo.si/kolumne/tarca-sladki-ubijalec/338077). S prikazom, koliko dejanskega sladkorja je v posameznih pijačah in izdelkih, je voditelj naredil revolucionaren rez. Naenkrat so se celo otroci začeli spraševati: Kaj nam vendar podtikajo v tako imenovanem osvežilnem napitku? In zakaj?

Sladkor je droga

Ključ je v odvisnosti. Sladkor na telo deluje kot kokain ali heroin. Najprej nas dvigne do neba, potem zaluča do dna. V možganih sproža prekomerne signale »nagrade« v obliki dopamina, ki odpravlja samonadzor in vodi v zasvojenost. To pa pomeni, da želimo vedno več in več.

Seveda se s tem polnijo tudi računi proizvajalcev hrane. Konzumiranje sladkorja še kar naprej raste, celo en odstotek letno. Proizvodnja sladkorja pa raste še hitreje, zato je vedno cenejši in postaja odlično sredstvo za dostopnost tudi tam, kjer je potrebno »poceniti« izdelek, da bo konkuriral trgu. In prav to je razlog, da se sladkor pojavlja povsod, tudi v hrani, ki je po okusu daleč od sladkega.

Si lahko predstavljamo, da vsebuje en »običajen obrok« v najbolj priljubljeni restavraciji s hitro prehrano, ki ga sestavlja velik hamburger, velika porcija ocvrtega krompirja in velik kozarec kole, malce manj kot 100 gramov sladkorja? To je, prevedeno v bolj razumljivo enoto, 19 čajnih žličk sladkorja. V obroku, ki mu niti ne rečemo sladek … ?!?

Zakaj pravzaprav tako opozarjamo na sladkor in na vse tiste, ki nam ga zavestno tkejo v vsak grižljaj hrane? Zato, ker je sladkor resnično eden največjih ubijalcev današnjega časa. Ne le diabetes tipa 2 (Slovenija ima 115.000 sladkornih bolnikov, večina teh je obolelih za diabetesom tipa 2; vsako leto številka strmo narašča, obolevajo pa že otroci, mlajši od 7 let) in debelost, ki ji je podvržena že skoraj polovica prebivalstva, še mnoge druge zelo resne bolezni lahko pripišemo sladkorju: kardio-vaskularne bolezni, alergije, rak debelega črevesja in trebušne slinavke, težave s hormonskim sistemom … Naštejemo lahko tudi kup bolj »blagih« težav, kot so vrtoglavice, motnje razpoloženja, razdražljivost, karies, izgubo las …

Kako nas sladkor uničuje?

Rafinirani sladkor ustvarja kislost v organizmu in s tem ustvarja čudovite pogoje za nastanek mnogih bolezni. Sladkor ima izjemno sposobnost, da preprečuje organizmu absorbcijo vitaminov in mineralov, predvsem kalcija, zato je tako neposredno povezan s oslabljenimi zobmi in kostmi. Seveda oslabi tudi imunski sistem. Ker zahteva za presnovo tvorbo velikega števila encimov, s tem izčrpava trebušno slinavko. Za svojo presnovo porablja veliko kalija in magnezija, ki sta sicer varovalca dobrega zdravja srca. Sladkor pa telesu jemlje tudi vitamin B – njegovo pomanjkanje lahko vodi h kronični utrujenosti, tesnobnosti, težavam s koncentracijo in prebavo ter srčnim utripom. Presnova sladkorja slabi tudi jetra, slabi krvni obtok in pospešuje staranje tkiv.

Kaj storiti (drugače)?

Če potrebujemo okus sladkega, sezimo po naravnih sladkorjih – torej, sadju (v celem kosu, ne zgolj po soku, ki spet pomeni koncentriran sladkor brez vlaknin).

Izogibajmo se sladkanih pijač.

Jejmo hrano, ki ne potrebuje pojasnil, kaj je v njej.

Če potrebujemo sladilo, izberimo katerega od bolj zdravih, na primer datljevo pasto, agavin sirup, stevio, kokosov sladkor … ki so ne le bolj zdrave, ampak tudi hranilne alternative sladkorju.

Za konec hranimo še »sladkorček«: v znanstveni raziskavi so odkrili, da živali dlje časa preživijo samo od vode, kot pa če so ob vodi dobivale še sladkor. Torej bi lahko sklenili: bolje jesti nič kot sladkor! Zagotovo bo naše življenje slajše, vsaj v smislu zdravja.

V tej številki preberite še:

    Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.