Tai Ji Quan - naravno gibanje

Nepoznavalci ga dojemajo kot nekakšen umirjen ples, ki spominja na borilno veščino v počasnem posnetku. Mehko, preprosto in prvinsko gibanje poskuša čim bolj posnemati gibe narave in živali. Ne gre za improvizacijo, pač pa za natančno določene skladne in ritmične gibe, ki izboljšujejo naše psihične in fizične zmogljivosti. Ko osvojimo figure in izvajanje, lahko vadimo kjerkoli, sami ali v družbi. Vadba taj či-ja nas sprošča in krepi našo odpornost.

TAI JI QUAN (v nekaterih zapisih se piše kot T’ai Chi Ch’üan), poslovenili smo ga v taj či čuan, je starodavna kitajska meditativna veščina gibanja, sestavljena iz osnovnih figur. V posameznih vajah so te figure raznolike in med seboj različno povezane. Poimenovanje teh figur je slikovito: česanje grive divjega žrebička, beli žerjav razprostre krila, brenkanje na liro, prijem ptičevega repa, enojni bič, trepljanje konja, zlatorumeni petelin na eni nogi, dvig igle z morskega dna ...

Doma s Kitajske

Nekateri viri trdijo, da je taj či star 6000 let, medtem, ko drugi ocenjujejo, da ni starejši od nekaj stoletij. Drži pa, da je bil taj či skrbno varovana skrivnost, znanje se je prenašalo naprej zgolj iz roda v rod. Za utemeljitelja taj či-ja velja Chang San-Feng, rojen 1247 v obdobju dinastije Sung. Legenda pravi, da je kot taoistični redovnik opazoval, kako žerjav napada kačo. Navdušila ga je mehkoba in spretnost kače v gibanju, ko se je gibko in spretno izmikala napadom žerjavovega kljuna.

Na Kitajskem, od koder izvira, je taj či še vedno zelo priljubljen in se pogosto izvaja kar v javnih parkih – zjutraj, ob sončnem vzhodu, na svežem zraku. Skrivnost te veščine je gibanje samo. Izvaja se počasi, a povezano in tekoče, gibanje pa je sestavljeno iz številnih obratov in trenj v sklepih. Glava se nenehno obrača, dlani se gibljejo po prostoru, komolci in ramena se vrtijo … Telo je ves čas v gibanju, vsak gib pa je povsem umirjen in nadzorovan. Gre za trening koncentracije, za gibanje, po katerem se začnemo zavedati mnogih mišic, pa tudi za sproščanje, saj deluje meditativno. Taj či vadbe ne moremo izvajati, če nismo osrediščeni in osredotočeni sami nase.

Gibanje za izboljšanje zdravja

Taj či gibi napenjajo in krepijo organe in mišice, izboljšujejo cirkulacijo in držo ter sproščajo um in telo. Ime »taj či« naj bi v prevodu pomenilo »končni udarec«, čeprav to ni njegov pravi pomen, saj gre prej za neke vrste poezijo v gibanju. Taj či se izogiba grobim, silovitim ali odrezanim udarcem in brcam, ki so sicer značilni za borilne veščine. Čeprav je kot veščina izjemno izpopolnjen, je vloga taj či-ja danes predvsem v spodbujanju zdravja. Taj či omogoča učinkovitejše reševanje vsakodnevnih težav, zmanjšuje ostrino doživljanja stresnih stanj, zmanjšuje pa tudi živčnost in notranji nemir. Omogoča tudi krepitev telesne koordinacije, pomaga pri sproščanju in učenju samoobrambe, povečuje zavest in dviguje samozavest. Osnovni namen taj či-ja je vadba in razvoj samega sebe.

Taj či čuan je lahko odlična vaja za zaposlene, ki se soočajo s stresom, saj odpravlja kronično utrujenost, povečuje vitalnost in telesno odpornost, odpira ustvarjalne sposobnosti uma, kar omogoča hitro in modro reševanje težav. Številna podjetja se odločajo za skupinske in vodene programe, ki zaposlene spodbujajo, da se naučijo te veščine.

Kako vadimo taj či?

Gibanje je razmeroma preprosto, primerno za oba spola in vse starosti. Skupek vaj ne zahteva posebne kondicije ali predhodne spretnosti. Vadimo lahko kadarkoli in kjerkoli, za vajo ne potrebujemo posebne opreme in prostora, le udobna oblačila, mehko gibljivo obutev (ali pa smo bosi). Učenje običajno poteka v notranjih prostorih – telovadnicah, sicer pa so najbolj idealni kraji za izvajanje taj či-ja v naravi, od koder izvira: ob vodi, v gorah, po sončnem vzhodu ali pred sončnim zahodom. Vadimo lahko sami v popolni samoti, kot tudi v manjših in večjih skupinah, kjer je še posebej zanimivo najti ubranost skupnih gibov. Pomembno pa je, da vadimo vsak dan, redno, po malem.

Značilnosti izvajanja vseh taj či vaj so: globoka zbranost, počasni, umirjeni, povezani in drseči gibi ter sproščeno trebušno dihanje. Dihanje in gibanje naj bi se uskladila v počasnem ritmu.

Filozofija taj či-ja

Če želimo razumeti filozofijo taj či-ja, se lahko poglobimo v taoistični princip dopolnjujočih se nasprotij, princip jina in janga, ki se kaže v vsakodnevnem življenju kot nenehni padci in vzponi. Nobena izkušnja ni zgolj samo dobra ali slaba. Vendar so krizni trenutki tisti, v katerih se moramo nečesa naučiti. Taj či nam lahko pomaga, da se znamo osredotočiti na cilj in pot obenem.

Taj či je sicer gibalna tehnika, vendar, če jo bomo izvajali s tem pogledom, bomo ohranili zgolj čvrsto telo. Je še mnogo več. Taj či je tudi nemogoče v celoti doumeti zgolj na miselni ravni. Razumevanje lahko dosežemo predvsem z izkušnjo. Na Vzhodu, od koder prihaja, so temeljna načela borilnih veščin neposredno povezana z medicino in filozofijo. Po več tisočih letih skrbnega opazovanja in preučevanja pretoka življenjske energije ČI v človeku, so Kitajci razvili številne metode zdravljenja. Tudi taj či nosi prvine teh znanj.

Energija ČI je osnovna pogonska energija človeškega življenja, osnovna »iskra« vseh misli, kreativnosti in dogajanj, ki ohranjajo in razvijajo našo bit. Či teče skozi telo po kanalih, ki jim pravimo meridiani (enako, kot teče kri po arterijah in venah). Če se v telesu pojavi ovira (blokada), Či ne more enakomerno hraniti vseh organov, kot posledica se pojavi bolezen. Cilj taj či-ja je v obnavljanju psihičnega in fizičnega ravnotežja in s tem omogočanje, da Či lahko prosto teče po telesu.

Čeprav kretnje, ki jih izvajamo pri taj či-ju, delujejo kot balet, saj so estetsko dovršene, pa imajo globlji energetski pomen: odpirajo namreč določene meridiane in sprožajo pretok energije.

V tej številki preberite še:

 Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.