Zakaj (ne) kaditi?

Kajenje je povsem legalno škodljivo početje, ki slabi telesno in duševno zdravje. Tobak v svetovnem merilu vsako leto ubije šest milijonov ljudi, kar 600.000 jih umre zaradi pasivnega kajenja! Tudi v Sloveniji za posledicami, ki jih pripisujemo tobaku, vsako leto umre približno 3600 ljudi. Kajenje je glavni dejavnik tveganja za smrt in med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za številne kronične bolezni, med drugim za različne vrste raka, srčno-žilne in pljučne bolezni. Na drugi strani pa je tobačna industrija ena najbogatejših industrij na svetu. En sam doživljenjski kadilec za tobačno industrijo pomeni 25.000 evrov čistega dobička. Kako torej, da v lastno fizično, časovno in finančno škodo ohranjamo to strupeno razvado?

Smrtonosne številke

Kajenje je vsem znano škodljivo početje, ki načenja zdravje ter slabi telo (in duha). Čeprav relativno število kadilcev glede na celotno populacijo že desetletja upada, pa se absolutno število kadilcev v svetu še vedno povečuje. Število kadilcev se je s 721 milijonov leta 1980 povečalo na 967 milijonov v letu 2012. Tobačna industrija pa je v istem obdobju beležila rast porabe cigaret za 26 odstotkov.

Tobak v svetovnem merilu vsako leto ubije šest milijonov ljudi, kar 600.000 jih umre zaradi pasivnega kajenja (vdihavanja dima drugih kadilcev)! V celotnem 20. stoletju je zaradi tobaka umrlo 100 milijonov ljudi in če trenda, ki se povečuje, ne bomo spremenili, bo v 21. stoletju zaradi tobaka na svetu umrla polna milijarda ljudi.

Tudi v Sloveniji za posledicami, ki jih pripisujemo tobaku, vsako leto umre približno 3.600 ljudi. Kajenje je glavni dejavnik tveganja za smrt in med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za številne kronične bolezni, med drugim za različne vrste raka, srčno-žilne in pljučne bolezni.

Tobačna industrija je ena najbogatejših industrij na svetu. Za vsako, že v mladosti zasvojeno osebo, lahko samo v Sloveniji, do konca življenja te osebe, iztrži tudi do 25.000 evrov čistega dobička. Kako torej, da v lastno fizično, časovno in finančno škodo ohranjamo to strupeno razvado?

Zasvojenost

Seveda, kajenje je legalno drogiranje ter povzroča telesno in psihično zasvojenost. Čeprav mnogi (v veselje zdravi statistiki jih je vedno več) ozdravljeni nekdanji kadilci zagotavljajo, da gre pri odločitvi za prenehanje samo za premik v glavi, pa seveda nikotin prinaša, podobno kot druge droge, ugodne trenutne vplive na počutje in telo ter s tem ohranja svoj status okupatorja človekovega zdravja.

Nikotin aktivira natančno tista možganska središča, ki jih vključimo pri doživljanju užitka in nagrade. Obenem pa v krvni obtok sprošča adrenalin in tako vpliva na celotno telo, saj pospeši srčni utrip, poveča krvni pritisk in vpliva na možganske centre, ki nadzorujejo dihanje. Uživanje nikotina (tudi preko vdihavanja) kmalu postane odvisnost, ki se pri večini kadilcev kaže v obliki naslednjih zapletov:

• nemir brez cigarete in neprestana želja, da bi jo ponovno prižgali,
• en ali več neuspelih poskusov, da bi prenehali s kajenjem,
• izguba samonadzora nad pokajenimi cigareti - kadilec pokadi več, kot je nameraval,
• opustitev rekreacije,
• večanje števila pokajenih cigaret in s tem večanje časa, ki ga kadilci namenjajo kajenju …

Večina dolgoletnih kadilcev je že poskusila prenehati kaditi in mnogim je uspelo. Med razlogi, zakaj ni uspelo vsem, pa prednjači abstinenčni pojav – ko telesu odvzamemo nekaj, na kar se je navadilo. Pojavi se živčnost, slabša koncentracija, razburjenost, več potrebe po hrani ter s tem povezano pridobivanje kilogramov. V fazi odvajanja namreč pomanjkanje nikotina upočasni tudi prebavo. V večini pa je to povezano s tem, da v obdobju odvajanja večina kadilcev nadomesti cigarete s hrano. Kje in kako se razvije ta odvisnost in kaj lahko storimo proti njej?

Strupeni vdih

Dim iz prižgane cigarete vsebuje preko 4.000 različnih kemičnih snovi. V njem najdemo 10–15 % ogljikovega dioksida, 3–6 % ogljikovega monoksida, 0,1–0,2 % cianovodikove kisline in 1–3 % hitro hlapljivih organskih sestavin, kot so aldehidi, ketoni in ogljikovodiki. V trdi obliki je mogoče najti prisotne rakotvorne snovi, dražila, kovine, proste radikale in nikotin. Strokovno mnenje je, da kar 60 spojin s tega seznama lahko povzroča rakava obolenja. Tudi vsebnost katrana je alarmantna. Ena cigareta s filtrom ga vsebuje 15–25 mg, pri kajenju 10 cigaret na dan se (teoretično) torej v 10 letih na sluznico grla, sapnika in bronhijev prime okrog 1 kg katrana! V cigaretah pa se nahajajo tudi spojine, ki bi se jim ob normalnem srečanju na daleč izognili: na primer cianid, benzen, formaldehid, metanol, acetilen in amoniak. Vse naštete strupene snovi pa ne škodujejo le kadilcu, temveč tudi njegovi okolici, ki dim vdihava pasivno …

Bolezni - odziv na strupe

Zasvojenost s tobakom, v aktivni ali v pasivni obliki, povzroča različne oblike raka na pljučih, v ustih, grlu, žrelu, ledvicah, materničnem vratu in na črevesju, povzroča pa tudi srčne napade, težave s cirkulacijo krvi, kapi in srčno-žilne bolezni, pljučne bolezni, kronični bronhitis, bolezni dlesni in številne druge zdravstvene težave. Samo učinki nikotina so številni: draženje očesne veznice, vpliv na avtonomni živčni sistem, vpliv na srce in obtočila, vpliv na presnovni sistem, draženje sluznice želodca in črevesja in celo hromitev funkcije spolnih žlez.

Kadar začnemo spreminjati določen vzorec v življenju, običajno dobro preračunamo, kaj moramo žrtvovati in kako se nam bo to obrestovalo. Ko tehtamo, kaj nam bo prinesla opustitev škodljivega užitka in kako si bomo s tem olepšali življenje, je pomembno, da se notranje prepričamo in stopimo k spremembi odločeni, da to dosežemo. Nihče med nami ni naravni kadilec, vsi si to pridelamo posredno, vsiljeno. Zasvojenost s katerokoli kemično substanco pa se razvija postopoma.

Prenehajmo zdaj!

Spomnimo se svojih začetkov kajenja – verjetno ni nikogar, ki bi začel kaditi zato, ker bi mu že kot otroku cigaretni dim tako zelo dišal. Tudi za začetek je bila potrebna odločitev. Zato je prav, da se z plusi in minusi soočimo neposredno. Nikoli ni prepozno za opustitev kajenja. Telo se začne obnavljati zelo kmalu po prvem pomembnem koraku:

• 20 minut po prenehanju kajenja se umiri srčni utrip, krvni pritisk pa se vrne na normalno stanje.
• 12 ur po prenehanju kajenja se ogljikovega monoksida v krvi spusti na normalno raven.
• 2 tedna po prenehanju kajenja se normalizira krvni obtok in se začnejo obnavljati pljučne funkcije
• Od 1 do 19 tednov po prenehanju kajenja še lahko traja tipični kadilski kašelj in znaki plitkega dihanja. V tem času se namreč obnavljajo pljučni mešički in čistijo pljuča.
• Po 1 letu (pa vse do 15 let) po prenehanju kajenja pa se stopnja tveganje za nastanek srčno žilnih bolezni, vseh vrst in oblik raka ter srčne kapi zniža na polovično raven, kot velja pri kadilcih.
• Po 15 letih po prenehanju kajenja postanejo tveganja enaka kot pri nekadilcih.

Pomoč obstaja

V Sloveniji so vsem, ki želijo opustiti kajenje, na voljo različne možnosti pomoči, na primer svetovanje pri osebnem zdravniku ali farmacevtu, skupine za opuščanje kajenja v okviru delavnic v zdravstvenih domovih, odvajanje z nikotinskimi nadomestili ali zdravili na recept …

Tudi postopki, s katerimi postavimo sebe, svoje telo in svoj notranji mir na prvo mesto, delujejo kot dobro pomagalo pri odvajanju odvisnosti. Prav tako pa je pri tem učinkovita meditacija. Kajenje namreč (podobno kot alkohol) ustvarja blokade pretočnosti energije prav v energetskem središču na področju srca in žleze timusa, to pa predstavlja središče sprejemanja in dajanja ljubezni – sebi in drugim.

V tej številki preberite še:

Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.