Znamo ljubiti (sebe)?

Čeprav zveni že zelo izpeto, pa vendar večina ljudi ne pozna pravega samospoštovanja, kaj šele ljubezni do samega sebe. Nihče nas o tem ni učil, v otroštvu in mladosti smo bili v večini vzgajani z usmerjanjem in kritiko. To seveda ne pomeni, da nas niso imeli radi, vendar nas nihče ni učil, kako imeti radi same sebe. Na svet smo prišli z različnimi izhodišči, ki jih pospravljamo v okvirčke karakterjev. Vendar bi bilo prav, da se odrasli ljudje zavemo, da smo krojači svojih sprememb. Tudi pesimist si lahko ukroji novo podobo, če se le za to odloči.

Pogled v ogledalo

Morda bi lahko to polemiko odrinili na stran, če bi šlo za nekaj, kar potrebujemo včasih, po potrebi. Kaj pa, če bi se zavedli, da se z našim odnosom do sebe v tem trenutku odvija pot našega življenja in zdravja v prihodnosti? Ne glede na prepričanje, veroizpoved ali znanstvene pripadnosti nam je vendarle (upam) že vsem jasno, da človek s težo svoje misli resnično usmerja svojo prihodnost. Glavni pokazatelj kakovosti našega življenja pa je prav naše zdravje: telesno, duševno, socialno. Zato lahko brez dvomov ugotovimo, da z odnosom do sebe krojimo podobo svojega zdravja od tega trenutka naprej.

Ko se potopimo vase, je zanimivo odkriti, kaj čutimo in zaznavamo o sebi? Smo si všeč ali iščemo napake? Se pohvalimo ali se kritiziramo? Smo do sebe negativni ali se negujemo? Skrbimo zase ali nam je to zadnja potreba? Ko pomislite nase, občutite negotovost, strah ali žalost? Ali morda zadovoljstvo in toplino?

Začne se že z nezadovoljstvom nad svojim telesom, dodatno pa se nadgrajuje z nezadovoljstvom nad svojimi sposobnostmi. Katerakoli oblika nezadovoljstva nujno vpliva na naše mišljenje, čutenje, samopodobo … Skupaj z občutki sramu prihaja tesnoba, čustveno neravnovesje, pomanjkanje samospoštovanja, vse skupaj pa vodi v depresijo, strahove, jezo …

Naučimo se ljubiti

Ko govorimo o ljubezni, običajno pomislimo na čustva, ki jih gojimo do naših najbližjih: staršev, partnerja, otrok … Le redko kdo ob tej besedi pomisli najprej nase. Pa vendar poznamo nešteto čudovitih izrekov, poezije in čustveno nabitih pop pesmi, ki opredeljujejo nujnost, da moramo najprej ljubiti sebe. To je najpomembnejši in trajen odnos, ki ga sklenemo in razvijamo vse od prvega zavedanja sebe pa do zaključka tega življenja. Zdrava ljubezen do sebe je absoluten pogoj za zdrave odnose z drugimi ljudmi. In pogoj, da ostanemo zdravi na vse druge načine.

Ljubezen do sebe začnemo razvijati, ko se odločimo, da bomo do sebe ljubeči, prizanesljivi, nežni in pozitivno naravnani, vzpodbudni … Lastno počutje postane najbolj pomembno, naše sanje in vizije postanejo naše vodilo. Pri tem pa bodimo iskreni. Če sami sebi zatrjujemo, da se imamo radi, v realnem življenju pa imamo težave prav z občutkom manjvrednosti, pomeni, da nismo pripravljeni odpreti novega poglavja.

Svojo lastno prihodnost zdravja ustvarjamo s tem, kar mislimo in občutimo v tem trenutku. Pomembno je, kakšno predstavo imamo o sebi, o preteklosti (ki jo lahko sami poustvarimo) in o prihodnosti, ki si jo predstavljamo – vse to postane naš filter, ki najprej v naših mislih, kasneje pa v realnosti preoblikuje našo prihodnost. S svojo naravnanostjo v vsakem trenutku privlačimo sorodne vibracije. Vse, kar ne sodi v naš "program", naj ostane zunaj, saj pritegnemo zgolj dogodke, ki so del naše predstave.

Prepoznavanje

Pri iskanju ljubečega odnosa do sebe naletimo na dve motnji delovanja, ki sta precej skrajni. Prva je vloga žrtve, ko menimo, da nimamo moči, da bi sami kaj spremenili. Druga pa je včasih še bolj zavajajoča – ko se želimo povzpeti tako silno, da sežemo previsoko in postanemo samoljubni.

Med prvimi (vloga žrtve) se običajno znajdejo osebe, ki nenehno iščejo načine za izpolnjevanje tujih pričakovanj, se prepuščajo strahovom, se predajajo hipnim užitkom, da bi pozabili na svoje želje, ostanejo tiho, čeprav v njih tli … Na srečo je ob neštetih načinih, kako zanemariti in potlačiti sebe, prav toliko načinov, da se zbudimo iz tega stanja in se zavemo, da je življenje v naših rokah in prevzamemo vajeti:

• Namesto, da nenehno pomagamo drugim, začnimo s pomočjo sebi!
• Ko po nepotrebnem občutimo krivdo, se vprašajmo, ali lahko kaj popravimo in si ponovimo, da smo v vsakem trenutku vredni ljubezni!
• Pustimo tuja mnenja o naših sposobnostih. Vsak ima svoj talent. Prepoznamo ga skozi naše želje po delovanju.
• Nam manjka moči za spremembo? Najlažje je začeti takoj.
• Nas obkrožajo ljudje, ki se nenehno pritožujejo? Umaknimo se jim.
• Se počutimo izkoriščane? Torej je zadnji čas, da se naučimo reči NE!

Druga past na poti do ljubečega sebe pa je pretirano samoljubje. Če se bomo podrejali pogledu, ki ga imajo drugi na nas, se bomo zlahka ujeli v zanko narcisoidnosti. Če smo očarani nad svojo podobo, kot jo vidijo drugi, ob tem postanemo obremenjeni s svojim videzom, uspešnostjo in družbenim položajem, naše resnične kvalitete pa niso več pomembne. Znotraj ostaja praznina, ki se slej ko prej votlo oglasi.

Korak naprej

Z vsemi teorijami je enako: lepo se berejo, vendar ne delujejo, če jih ne prenesemo v prakso. Če si izberemo ljubezen do sebe in jo obravnavamo kot ideal, bo ostala nekje pod oblaki, neuresničena.

Raje bodimo realni – za začetek se z užitkom zazrimo vase. Sprejmimo sebe – z vsemi napakami, ki nam jih je zaznamovalo življenje ali podarila narava. S tem bomo postavili temelje pravi, dolgi, vseživljenjski ljubezni.

Ljubezen do sebe ne pride sama od sebe. Tudi za njo se moramo potruditi. Začnimo z negovanjem svojega telesa, spreminjanjem svojih trditev, razumevanja svojih odzivov. Sčasoma bomo sami sebi vedno ljubša družba.

V tej številki preberite še:

Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.