Meditacija – pot do ravnovesja

Meditacija je sprostitvena tehnika, s katero se poglobimo vase, umirjamo misli in občutke. Vpliva tako na fizično, psihično in duševno, kot tudi na čustveno stanje človeka. Pomembni učinki se kažejo v umiritvi srčnega utripa, znižanju krvnega pritiska in znižanju holesterola v krvi. Učinkovita je pri preprečevanju in zdravljenju različnih fobij, živčnih napetosti, tesnobi, stresu, glavobolih, migrenah, kroničnih bolečinah ter pri mnogih boleznih. Meditacija nam lahko pomaga vzpostaviti čustveno in psihično ravnovesje ter zmanjša občutek tesnobe, obenem pa izboljša sposobnost zbranosti in pomnjenja.

Sprostitev

Meditacija je pojem, ki se v zadnjih letih zelo pogosto uporablja v povezavi z različnimi oblikami sprostitve. Z meditacijo mnogi označujejo poslušanje glasbe, vrtnarjenje, sprehod v naravo, izvajanje joge ali druge dejavnosti, ki nam pomagajo odklopiti svoje misli in prispeti v stanje umiritve in sprostitve. Ker pa je poglobljena meditacija tudi zelo koristna za zdravje, je prav, da jo osvetlimo z več strani in jo morda odkrijemo kot dejavnost, ki bi jo lahko izvajali vsakodnevno tudi sami.

Meditacija je vsekakor sprostitvena tehnika, s katero se poglobimo vase, umirjamo misli in občutke ter se soočamo s svojim notranjim glasom oz. intuicijo. Gre za stik z notranjim svetom, ki ni pod vplivom okolja, pač pa nam prikaže pot do spoznavanja sebe. Meditacija ni zgolj sanjarjenje, tudi ni šport ali dejavnost, ki bi jo nekdo samo fizično izvajal po navodilih, pač pa je vadba pozornosti in zavedanja. V meditaciji vzpostavimo umirjen ritem dihanja, ki omogoča prijetno masažo trebušnih organov, dolgoročno izboljša ritem spanja ter celo telesno držo.

Izboljšanje zdravja

Ker se z globoko meditacijo spočijemo bolj kot z najglobljim spancem, se odziv izrazito kaže tudi na fiziološki ravni. Celoten živčni sistem v telesu se med meditacijo uskladi do najvišjega potenciala, to stanje pa se ohranja tudi izven meditacije, pri rednem vsakodnevnem meditiranju pa se ohranja. Tako človek, ki redno meditira, postane manj dovzeten za stresne odzive.

Raziskave meritev elektro-delovanja možganov so pokazale, da med meditacijo in še nekaj časa po njej možgani oddajajo zelo ugodna alfa valovanja, ki so sicer značilna za zadovoljne in uspešne ljudi z urejenim življenjem. Meditacija pospešuje sproščanje endorfinov – hormonov sreče, ki skrbijo za naše dobro počutje in zadovoljstvo. Posameznik, ki meditira, lahko obstoječe življenjske situacije vidi povsem drugače, kot prej. Meditacija usklajuje delovanje leve in desne možganske polovice, kar se kaže kot napredek tako pri imaginarnem mišljenju kot tudi pri praktičnem iskanju rešitev v določenih življenjskih situacijah.

V telesu se pod vplivom meditacije začne odvijati zdrava biokemija, ki je osnova telesnemu zdravju in dobremu počutju, kar pomeni, da si z redno meditacijo lahko ohranimo ali izboljšamo splošno zdravstveno stanje. Je tudi odlična tehnika za osvoboditev različnih vrst zasvojenosti.

Meditacija izboljšuje splošno stanje srčnih bolnikov in vseh, ki trpijo za zvišanim krvnim pritiskom. Praksa v nekaterih severnoevropskih deželah je pokazala posledično zmanjšanje obiskov pri zdravniku, pri ljudeh, ki redno meditirajo.

Boljši odnosi, višja zavest

Meditacija izboljšuje stanje odnosov z drugimi ljudmi, saj naj nauči, kako nadzirati svoje misli in čustva, namesto da misli in čustva obvladujejo nas. Prebudijo se lastnosti, ki spijo v vsakomur: srčnost, strpnost in sočutje. Pri ljudeh, ki meditirajo, je ugotovljena večja ustvarjalnost, originalnost in sproščenost na vseh področjih, izboljša se tudi študijski in delovni uspeh.

Z redno meditacijo se nam lahko sčasoma razvije višje stanje zavesti, kar pomeni, da začnemo uporabljati več kot le običajnih nekaj odstotkov zmogljivosti naših možganov. To si lahko predstavljamo zelo podobno, kot če pridemo na vrh hriba: naenkrat se odpre pogled, ki seže precej dlje kot iz doline.

Kako, s kom, kdaj, kje?

Ob odločitvi za meditacijo sledijo vprašanja: katera meditacija, kam po znanje, kdaj, kje in kako meditirati? Preproste formule za to ni. Verjetno najboljši predlog je, da se spoznamo z različnimi vrstami meditacije, in sami ugotovimo, katera je prava za nas. Nekaterim so bližje vodene meditacije, drugim dinamične meditacije, spet tretjim zen ali katera druga vrsta meditacij.

Meditacije se učimo in jo vadimo postopoma. Pomembno je, da ne pričakujemo prehitrih dosežkov. Sama meditacija je namreč samostojna vadba umirjanja. V sedečem položaju, z vzravnanim hrbtom in v okolju, ki nam ponuja mir in tišino, se koncentriramo na točko v našem umu, ob tem umirjeno dihamo in poskusimo nežno sprejemati in ne razvijati misli, ki se nam porajajo. Najlažje je meditirati na določene ponavljajoče se besede, vendar ni vseeno, kdo in s čim nas v meditacijo vpelje.

Meditacija sama po sebi ne more biti škodljiva. To se lahko zgodi le v primeru, ko nas vodi oseba z negativno namero meditacije ali pa je povsem neizkušena. Pri meditiranju lahko na začetku doživljamo nenavadne, neprijetne občutke, kar pomeni, da se sproščajo naši vrhnji sloji nakopičenih trenj, čustev in drugih energij. Zato je dobro, da nas v meditacijo uvaja oseba, ki ji lahko zaupamo in je hkrati dovolj senzibilna in izkušena, da nam bo lahko pomagala preseči nemir.

Pomembno je, da razumemo, kaj je smisel in namen meditacije in kaj vse je priporočljivo sočasno z meditacijo spremeniti ali sprejeti v življenju, če želimo doseči resnično notranjo umiritev. Gre za počasen, a zanesljiv premik k zdravemu življenju.

Idealno je meditirati vsak dan, najbolje zjutraj, pred začetkom vseh obveznosti. Trajanje meditacije počasi podaljšujemo. Na začetku lahko občutimo močno beganje misli, kar je povsem normalno. Najbolje je, da to sprejmemo in vztrajamo. Še tako vztrajne begajoče misli umirimo najkasneje v 20-30 minutah. Takrat pa se pravo doživljanje meditacije šele začne.

V tej številki preberite še: