Kakijeva krema za bogove

Za zajtrk ali malico si privoščimo hitro pripravljeno presno kremo iz kakija, banan in kokosa. Okus navdušuje tako staro kot mlado, krema zpa adovolji tudi največje sladkosnede! Sadež privlači s svojo sočno rumeno-oranžno barvo, polno obliko in prijetno sladkim okusom, čeprav je njegovo ime večini slovenskih otrok neznansko smešno…  Poleg vitaminske moči je odličen tudi za izboljšanje zdravja zob in dlesni, pomaga pri absorbciji železa v telesu, sodeluje pri dobri presnovi, pospešuje izločanje vode iz telesa, krepi delovanje srca in pljuč, obenem pa vrača zdravje vidu in skrbi za lepši ten kože.

Zakaj je tako zdrav?

Kaki vsebuje veliko enostavnih, hitro prebavljivih sladkorjev v obliki glukoze in fruktoze, zato ga je koristno uživati na tešče, saj nas oskrbi z dovolj energije za začetek delovnega dneva. Vsebuje tudi veliko pomembnih mineralov in elementov v sledovih, kot so kalij, kalcij, magnezij, fosfor, cink, mangan, železo, jod, krom, baker, selen in fluor. Posebej je bogat z betakarotenom in drugimi vitamini, kot so vitamin C in nekateri vitamini B-kompleksa (B1, B2 in B6). 100 gramov sadeža vsebuje okrog 80 kalorij.

Redno uživanje kakija je odlična poteza za zdravje, saj je zaradi vsebnosti betakarotena in vitaminov odličen pri krepitvi imunskega sistema. Pri neurejeni prebavi si lahko pomagamo z uživanjem zrelih sadežev kakija, ki pospešujejo počasno delovanje črevesja in lajšajo lažje težave z zaprtjem in hemeroidi, blagodejno pa vpliva tudi na delovanje ledvic in jeter. Trpek sok kakija, ki ga namažemo na kožo, lahko pomaga pri krčnih žilah, pa tudi pri celjenju herpesa, krvavečih dlesni in manjših ranah na koži. Vsebnosti kakija pomagajo preprečevati vnetja v organizmu in preprečujejo nastanek tumorjev.

Kakšni so najboljši?

Sadeži kakija rastejo na drevesih, ki dosegajo 7 metrov ali celo več. Sadež je po navadi rumeno-oranžne ali temnejše oranžne barve in po strukturi ter velikosti precej spominja na paradižnik. Pod olupkom se skriva zelo mehek sadež z zanimivim, precej sladkim okusom.

Po navadi kaki obirajo med poznim septembrom in zgodnjim decembrom. Če želimo kaki uživati kmalu po nakupu, izbirajmo mehkejše sadeže (trdi so trpkega okusa in jih je potrebno »omediti« do mehkega). Ob nakupu pazimo, da sadeži niso poškodovani. Dozorijo lahko pri sobni temperaturi, še hitreje pa, če jih postavimo v bližino jabolk. Če jih želimo shraniti, jih lahko spravimo v hladilnik ali celo zamrznemo, ne da bi izgubili okus.

Od kod izvira?

Kaki je po rodu doma s Kitajske, star je že več tisoč let, s časom se je razvilo preko 2000 različnih sort tega božanskega sadeža iz družine dreves, imenovanih Diospyros, kar v stari grščini pomeni ‘sadež bogov’. Kasneje se je zelo razširil tudi na Japonskem, v 19. stoletju pa se jezačel saditi tudi v Kaliforniji ter Južni Evropi. Pri nas kaki uspeva predvsem na Primorskem in Goriškem, ker pa ni pretirano občutljiv na temperature, lahko raste tudi drugod. V Strunjanu je poznan celo praznik kakijev, ki poteka vsako leto v začetku novembra.

Uporaba kakijev je zelo raznolika, najbolje ga je uživati svežega. ed svoje sestavine ga vključujejo različni recepti. Ko ga začnemo uporabljati, postane v vsaki kuhinji zelo priljubljen, saj je priprava skoraj vedno hitra in enostavna. Prepričajte se sami!

Kakijeva krema z banano in kokosom

Za dve skodelici kreme potrebujemo 1 večjo zrelo banano, 1 večji in popolnoma zmehčan kaki, dve pesti (ali več) kokosovih kosmičev.

Banano olupimo in narežemo na koščke. Kakiju odstranimo pecelj in ga narežemo na četrtine. S paličnim mešalnikom na najvišji hitrosti mešamo približno minuto, da se tanka koža kakija popolnoma zmelje. Dobimo gosto kremo, ki jo vlijemo v skodelici in na vrhu posujemo kokosove kosmiče v kupček, da dobimo izgled kapučina. Če bi želeli bolj gosto kremo, lahko kokos dodamo že med mešanjem s paličnim mešalnikom.

Vzamemo žličko in se prepustimo uživanju.

V tej številki preberite še:

Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.