Bolj zdravi pred računalnikom

Najpomembnejši, najbolj pogost in učinkovit pomočnik pri delu v pisarniškem delovnem okolju je računalnik. Ker računalnik uporabljamo praktično vsak dan skozi vse leto, je za ohranjanje našega zdravja pomembno, da poznamo vse morebitne škodljive vplive naše računalniške opreme in naše nepravilne uporabe le-te. Na katere podrobnosti v povezavi z računalnikom moramo biti pazljivi, ko urejamo svoje računalniško delovno mesto? Tokrat, v prvem sklopu odgovorov, predstavljamo ergonomsko umestitev računalnika v prostor ter smiselno izbiro vrste računalnika glede na delo, ki ga opravljamo.

Prilagojeni uporabniku

Naše prvo vprašanje pri opremljanju delovnega mesta z računalnikom naj bo: Kdo bo računalnik uporabljal? Če opremljamo delovno mesto za eno osebo, lahko celotno oblikovanje podredimo lastnostim in potrebam te osebe. Če pa je namenjen več uporabnikom, moramo upoštevati njihovo povprečno velikost, ne smemo pa zanemariti skrajnosti. Kadar načrtujemo eno delovno mesto, ki si ga delijo različne osebe, je zelo priporočljivo, da si ga delijo uporabniki podobnih telesnih razmerij in višin, sicer pa naj bo merodajen največji uporabnik.

Pomembno je tudi, koliko časa bo posameznik računalnik uporabljal – je to nekaj minut ali pol ure dnevno ali pa gre za delovno mesto, kjer bo uporabnik preživel najmanj 4 ure v dnevu? Če gre za nekaj minut dnevno, ergonomija ni tako pomembna. Če gre za eno uro dnevno, je ergonomija priporočljiva. Ko pa gre za več kot 4 ure na dan, je ergonomija pri oblikovanju delovnega mesta povsem nujna.

Kako pogosto in kako dolgo?

Kakšen računalnik uporabljamo in ali je primeren za daljše delo?

Pri klasičnih, namiznih računalnikih, je povsem običajno, da so zasloni ločeni od tipkovnice in na tak način lahko sledimo vsem pravilom ergonomije glede postavitve in dodatnih nasvetov.

Če pa gre za notesnik, je načrtovanje zdravega ergonomskega dela težje. Ko postavimo računalnik na primerno višino in razdaljo zaslona, nastane težava pri uporabi tipkovnice in obratno. Če imamo namen takšno postavitev uporabljati dlje časa, je nujno, da si omislimo dodatni zunanji monitor ali dok za notesnik. Morda pa kar oboje.

Umestitev na delovno mesto

Ko se odločamo, kako bomo postavili računalnik z vsemi elementi (monitor, računalniško enoto, tipkovnico in miško), mora biti predvsem prostora na mizi in ob njej dovolj za primeren razpored. Če mizo uporabljamo za računalniško delo in hkrati za pisanje, je priporočljiva višina mize med 71 in 76 cm. Še bolj pa je prav slediti višini mize, kot jo določa položaj komolca pri sedenju. Se še spomnite nasvetov o zdravem sedečem delu in primerni izbiri stola za daljše sedenje iz novembrskih novic? (povezava). Izbira stola in mize je pri delu z računalnikom izjemnega pomena.

Kakšna je narava našega dela in za kaj bomo uporabljali računalnik? Če bomo predvsem obdelovali besedila, naj ima prednost kakovostna razporeditev tipkovnice in miške v skladu s čim manjšimi napetostmi v rokah, dlaneh, komolcih, ramenih in vratu. Enaki pogoji veljajo pri uporabi računalnika za igranje računalniških iger. Kadar je delo usmerjeno pretežno v grafično načrtovanje in deskanje po internetu, ima prednost dober položaj in izbira miške. Če je naše delo vezano na vnos podatkov, je zelo pomemben položaj numerične tipkovnice.

Ko se sprašujemo, kako pravilno postaviti računalniški zaslon, je smiselno najprej upoštevati pravilo »brez upogibanj«. Zaslon postavimo neposredno predse, tako, da ob pogledu nanj nikakor, v nobeni smeri ne upogibamo vratu. Tisto, kar opazujemo, naj bo vedno na sredini zaslona, pri delu si pomagamo z uporabo drsnikov. Zaslon naj bo nameščen na primerni višini, da se izognemo upogibanju glave. Naše vidno polje je pod horizontom, torej pod neposredno višino oči.

Če ob delu z računalnikom beremo tudi papirnate dokumente, naj bodo ti postavljeni v bližino zaslona in pod podobnim kotom (dvignjeni in podprti). Za lažje dokumente je priporočljivo držalo za dokumente, pri fasciklih pa je včasih (kljub malce več dela), smiselno izložiti tanjšo plast dokumentov in jih pregledovati po serijah. Če se bomo še tako trudili, bomo težko brali iz položenega fascikla z vpetimi dokumenti , ne da bi pri tem mučili svojih vratnih in ramenskih mišic.

Zdravo sedenje pri računalniku

Ponovimo tudi o pomembnosti drže pri sedenju in delu za mizo: dobra drža zagotavlja, da naše telo ne bo utrpelo t.i. računalniških poškodb. To dosežemo, če pazimo na osnovna izhodišča pravilnega sedenja: sedimo naslonjeni nazaj, glava in vrat naj bosta vzravnana, celotna drža pa sproščena. Ob tem pa smo pozorni na delo s tipkovnico in miško. Tipkovnica naj z vsemi tipkami dosegljive tako, da sta naši zapestji poravnani, na noben način ne ukrivljeni – ne navzdol, ne navzgor oziroma na levo ali desno. Roka naj bo čim bolj sproščena tudi pri delu z miško, ki naj ne bo predaleč, zapestje naj bo tudi pri delu z miško poravnano. Vsi pripomočki naj bodo na dosegu rok.

V januarju se bomo v drugem delu nasvetov za zdravo računalniško delo dotaknili še ergonomskih pripomočkov ter nasvetov o primerni razdalji, nastavitvah, osvetlitvi in odmorov, ki so nujno potrebni za ohranitev dobrega vida in zdravja nasploh.

V tej številki preberite še:

Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.