Promocija zdravja na delovnem mestu v računovodskih servisih

S soncem do zdravja


Sonce je zanesljivo vir življenja, pa tudi zdravja. V zadnjih desetletjih smo uspeli same sebe prepričati, da je sonce naš sovražnik. To seveda ne drži – uspeli smo le izmaličiti svoj odnos do naravnega vira zdravja. Sončna svetloba neposredno vpliva na psihofizično stanje človeškega telesa – to modrost so poznali že starodavni indijski jogiji, sega pa celo do Majev, Aztekov, starega Egipta in verjetno še kam. Odkrili so celo, da neposredno gledanje v sonce tik po vzhodu in tik pred zahodom močno izboljšuje naše telesno in duševno zdravje.

 
 

Zaprti v temo

Glede na to, da se večina ljudi danes skriva pred soncem najprej v betonskih kletkah z zatemnjenimi zastori, pa za velikimi temnimi sončnimi očali, pod senčniki in pokrivali, ni težko ugotoviti, da nam sončne svetlobe zagotovo primanjkuje. Odprimo se znova starim resnicam: seveda je za človeka, ki 10 mesecev na leto ni pokukal na sonce, le-to premočno. Če živimo zaprti v temi, je prevelik šok, da se naenkrat prekomerno nastavimo soncu. Pri tem nam krema s faktorjem 50 ne more prinesti varnosti.

Sonce je vsekakor vedno prijazno in je z nami ves čas, vse leto, ne brez razloga. Na voljo nam je, da ga sprejmemo kot vir zdravja, če se odločimo spremeniti svoj odnos do njega. Za vsakogar med nami je dobro, da ga sprejemamo s spoštovanjem in hvaležnostjo toliko, kot nam ustreza glede na siceršnji način življenja in naravne danosti. Pojdimo na sonce večkrat, skozi vse leto, ne le enkrat ali dvakrat na leto, ko si zaželimo v tednu ali dveh na hitro napolniti svoje izpraznjene sončne baterije.

Vpliv sonca na zdravje

Ljudje imamo v svojem sistemu endokrinih žlez tudi malo, a zelo pomembno žlezo, imenovano epifiza. Za njeno pravilno delovanje je nujno potrebna naravna, nefiltrirana sončna svetloba. Ta lahko v telo vstopi preko optičnih sprejemnikov – živcev v očeh, preko katerih neposredno prehaja do epifize in povezano do hipotalamusa. Ti dve strukturi preko povezave s številnimi živčnimi potmi uravnavata vse vitalne funkcije in dele telesa.

Sončna svetloba ima zato v našem telesu res mogočno vlogo:

  • Preko stimulacije epifize uravnava izločanje melatonina (hormon, ki upočasnjuje staranje) in serotonina (hormona sreče).
  • Povečuje sposobnost pomnenja in mentalne moči.
  • Izboljšuje vid.
  • Obnavlja nevrone, sprošča in vzpostavlja ravnovesje med umom in čustvi ter prinaša občutek miru in jasnosti v življenju.
  • Uravnoveša hormonske cikluse v telesu, kar zajema tudi uravnavanje telesne teže.
  • Zmanjšuje občutek lakote in potrebo po hrani ter neposredno pomaga k zdravljenju fizičnih bolezni.

S poznavanjem teh povezav lahko hitro ugotovimo, da je vnos sončne svetlobe preko očesnih živcev osnova za vitalnost telesa. Prav tako lahko hitro ugotovimo, da je postopno privajanje oči čisti sončni svetlobi pri posamezniku, ki večino svojega življenja preživi v zaprtih prostorih, enostavno in kmalu pokaže rezultate. Seveda pa ne gre čez noč.

Za začetek – sončna očala

Če smo leta in leta vajeni nositi temna sončna očala, je povsem razumljivo, da so naše oči postale preobčutljive na neposredno sončno svetlobo, sploh, če se prikažemo na soncu v času kosila, ko je seveda najmočnejše. Vendar pa bomo presenečeni, kako hitro se lahko oči prilagodijo sončni svetlobi. To je njihova naravna funkcija in celice se je kmalu spomnijo.

Pomislimo na to, da so temna sončna očala prepreka za naše sprejemanje sončne energije. Z njimi posežemo v naravni sistem prehranjevanja celotnega endokrinega sistema, ki upravlja z večino vitalnih funkcij in s hormonskim ravnovesjem. Tudi korekcijska očala in kontaktne leče onemogočajo neovirano sprejemanje sončne svetlobe.

Za začetek poskusimo odložiti očala in druge pripomočke, kadarkoli nam je pri tem udobno - zgodaj dopoldne ali pozno popoldne. Podaljšujmo ta čas in kmalu bomo ugotovili, da so se oči privadile. Dlje časa, ko bomo zmogli biti na soncu brez sončnih očal, več sončne energije bomo pripustili telesu.

Vsem, ki bi ob počasnem snemanju sončnih očal prepoznali sonce kot prijateljsko in zdravo energijo, pa toplo priporočamo branje nadaljevanja.

Zrenje v sonce

Zrenje v sonce ali bolj popularno »sončna joga« je pravzaprav postopek urjenja in prilagajanja oči neposredni sončni svetlobi. Gre za postopek, ki zahteva skupno, kontinuirano in vztrajno »delo« približno dveh let. Ko je sonce najbližje Zemlji, je po stoletnih izkušnjah čas, ki je najbolj primeren za »nabiranje« sončne svetlobe skozi naše očesne sprejemnike. Pravila pa so zelo natančna, saj z neprimernim odnosom (kot že vemo) lahko ustvarimo škodo sami sebi.

Od sončnega vzhoda pa do ene ure po vzhodu ter od ene ure pred zahodom do zatona sonca, stojimo na zemlji in zremo neposredno v sonce. Prvo zrenje traja samo kratkih 10 sekund. Kasneje temu času dodajamo po 10 sekund, dokler ne poteka 45 minut v enem kosu. Ko smo zmožni nepretrgoma zreti v sonce 45 minut, to lahko izvajamo največ 7 dni, nato pa z vsakim dnevom zmanjšujemo zrenje za 1 minuto, dokler ne pridemo na čas 15 minut. Po tem je naše telo usposobljeno za dopolnjevanje svoje zaloge sončne energije, kadarkoli je potrebno ali kadar začutimo željo. Vendar ne več kot 15 minut.

Seveda, če bi se odločiti izvajati sončno jogo, je prav, da se o vseh podrobnostih pošteno poučimo. Več informacij je mogoče najti na povezavi www.sungazing101.com.


V tej številki preberite še:

Hrana zdravi: OLJKE, OLIVE IN OLJČNO OLJE

Zdrava pisarna: KAKO ZDRAVA JE MOJA MOBILNA PISARNA?

Sprostitev: AROMATERAPIJA NA DELOVNEM MESTU

Razgibajmo se!: S KOLESOM V SLUŽBO? 5 X DA!

Razstrupimo se!: 12 RAZLOGOV ZA ŽVRKLJANJE OLJA

 Strokovni nasvet: Karla Klander, nutricionistka: HRANA ZA VEČJO VITALNOST

  Zdrave novice za vas pripravlja

 


Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.


Avtor: Zbornica računovodskih servisov