Oljke, olive in oljčno olje

 Medtem, ko ima oljka, starodavno častitljivo drevo, ki se mu mnogi še danes priklanjajo, številne simbolne vrednosti in je tesno povezano z zgodovino Sredozemlja, pa je njen plod tisti, ki nam daje eno najbolj prepoznanih in opevanih prehranskih priporočil zadnjih let: oljčno olje. Mnoge raziskave so pokazale, da je oljčno olje zares zdravo živilo. Kako ga uporabiti, da bo naša prehrana okusna in zdrava?

Oliva in olje

Plod oljke je oliva in je precej grenka, zato se običajno ne konzumira neposredno utrgana z drevesa. Z različnimi postopki olive razgrenijo in kasneje shranjujejo v slanici ali olju, lahko jih tudi popečejo, zamrznejo ali sušijo.

Oljčno olje, ki se pridobiva neposredno iz plodov, pa je izjemno cenjena sestavina. Oljčno olje poimenujejo tudi »tekoče zlato«, toliko koristnih učinkov mu pripisujejo poznavalci. Visoko cenjen je v prehrani, kot konzervans, pa v kozmetiki, pri masažah, terapijah, zdravljenjih, … V zgodovini je imelo celo drugačne simbolne in uporabne vrednosti - od svetega olja, s katerim so mazilili novorojenčke in umirajoče, pa do manj svete uporabe za gorenje svetilk, mazanje škripajočih vrat ali čiščenje dragih kamnov. O njegovi vrednosti ne gre dvomiti, saj so ga uporabljali celo kot plačilno sredstvo.

Poznamo različne kvalitete oljčnega olja, ki se razlikujejo po namenu uporabe in dragocenosti pridelave – ter posledično po ceni na trgu. Ko govorimo o zdravih lastnostih oljčnega olja, nimamo v mislih predelanega ali rafiniranega ali svetilnega olja, ki so prav tako pridobljena iz oliv, pač pa deviško ali ekstra deviško oljčno olje, ki sta pridobljena iz sadežev izključno z mehanskimi postopki (stiskanjem), torej naj ne bi bila ne kemično, ne toplotno obdelana.

Zdravje iz oljčnega olja

Mnoge raziskave so pokazale, da je oljčno olje zares zdravo živilo. Poleg tega, da je lahko prebavljivo, saj pospešuje izločanje želodčnih sokov, pomaga tudi zniževati raven slabega holesterola in preprečevati bolezni ožilja in srca, raka na dojkah ter na debelem črevesu, ščiti jetra in ugodno deluje na žolč ter učinkovito zavira staranje. Vsebuje mnogo vitaminov, anitoksidantov in hranilnih snovi, predvsem pa mono-nenasičenih maščob, ki veljajo za zdrave maščobe.

Za shranjevanje oljčnega olja je najbolj primerna temperatura med 15 in 20 stopinj Celzija. Če ga dlje časa shranjujemo v pretoplem prostoru (nad 25 stopinj), bo oksidiralo in spremenilo okus. Enako velja za stik z zrakom (steklenico je vedno potrebno dobro zapreti) in svetlobo (kljub steklenički iz temnega stekla naj ne bo izpostavljeno neposredni svetlobi dlje časa). Bolj ko je svež, boljši je okus in tudi vsebine so bolj žive.

Drži ali ne drži?

• Oljčno olje je primerno tudi za toplotno obdelavo hrane, saj tudi ob daljšem segrevanju pri 200°C ne spremeni svojih lastnosti (večina ostalih olj je uporabnih do 170°C).
• Zelene in črne olive ne pripadajo različnim sortam. Zelene so le prej pobrane z drevesa.
• Oljčno olje s starostjo ne pridobiva na kvaliteti. Najbolje ga je porabiti v letu in pol.
• Vsa deviška olja niso povsem hladno stiskana, saj nekateri proizvajalci olj zaradi večjega izkoristka kašo pred stiskanjem rahlo segrevajo.

Recepti

Oljčno olje sicer lahko uporabljamo na mnoge načine, oliv pa smo tako vajeni na povsem enostaven način, iz slanice, ob prigrizku, da v kulinariki včasih pozabljamo nanje. Zato danes trije recepti, posvečeni olivam.

JOGURT Z OLIVAMI

Sestavine: 4 lončki jogurta, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 1 žlica sesekljanega kopra, ščepec popra, sol po pameti, 20 oliv.

Priprava: Vse olive izkoščičimo, deset jih na drobno sesekljamo in pomešamo z jogurtom. Dodamo jim zelišča, poper in sol ter zmes postavimo na hladno. Po eni uri jogurtovo mešanico nalijemo v široke kozarce ter jo okrasimo s preostalimi desetimi olivami.

OMAKA IZ OLIV

Sestavine količinsko pomešamo po želji. Črne in zelene olive, čebulo, rumeno papriko, paradižnik in baziliko drobno nasekljamo in dobro premešamo. Nato dodamo še malo zdrobljenega česna, po želji še majhen sesekljan feferon. V kašo zamešamo žlico soka pomaranče in žlico limoninega soka, po okusu dosolimo. Omako postavimo za kakšno uro na hladno. Lahko jo namažemo na popečen kruh ali prepečenec, jo dodamo testeninam, vanjo pomakamo surovo narezano zelenjavo ali pa jo postrežemo ob soparjeni, še čvrsti zelenjavi.

PRESNE OLIVE

Večje, pravkar nabrane olive s kamnom narahlo potolčemo, nato pa tri dni namakamo v morski vodi. Če nimamo pri roki prave morske vode, olive namakamo v slani vodi, vendar vodo vsak dan zamenjamo. Nato jih posušimo, jih porazdelimo na pekaču, posolimo in jih v pečici počasi sušimo na ne več kot 50°C, tako da se koža rahlo nagrbanči. Ko se popolnoma ohladijo, jih lahko še malo posolimo in pokapljamo z olivnim oljem. Tako pripravljene presne olive lahko hranimo v hladilniku, večjo količino pa zmrznemo ali pa jo shranimo v kozarce in prelijemo s slanico ali z olivnim oljem. Po želji in okusu dodamo tudi lovorov list, čili, rožmarin in tako dalje.

V tej številki preberite še:

  Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.