Konoplja – čudež s polja

Še nekaj let nazaj smo ob omembi konoplje najprej pomislili na marihuano. Danes pa se vse bolj zavedamo, da konoplja ponuja tudi popolnoma drugo plat in da zloraba ne sme zakriti njenega izjemnega pomena za zdravje. Navadna konoplja, rastlina z latinskim imenom Cannabis Sativa, je zelena rastlina, ki zraste celo nekaj metrov visoko. Konopljina semena in olje, ki sta glavna nosilca zdravih sprememb v telesu, ne vsebujeta psihoaktivnih snovi.

Staro zdravilo

Že stare kulture so poznale moč konoplje za zdravje, predvsem so z listi lajšali bolečine. Danes se je uporaba konoplje razširila na mnoga področja – iz nje pridobivajo papir, tekstil, embalaže, tapete, cenjena je kot gradbeni oz. izolacijski material, raziskujejo pa se tudi načini za pridobivanje energije iz konoplje. Predvsem je konoplja pomembna kot dodatek za zdravje v prehrani, v obliki konopljinega olja in semen. Oboje je mogoče kupiti v vseh dobro založenih trgovinah z zdravo prehrano. Za uspešno rast konoplje praktično ne uporabljajo gnojil ali škropiv, raste pa zelo hvaležno skoraj povsod – še je živ slovenski ljudski rek »Raste kot konoplja …« – pogoji za gojenje konoplje so namreč odlični tudi pri nas.

Konopljina semena

Seme konoplje je izjemen vir beljakovin, vsebuje jih kar trikrat več kot soja. Za človeka so beljakovine v konopljinem semenu izredno kakovostne, saj jih telo z lahkoto izkoristi. Če smo še bolj natančni, seme konoplje vsebuje osem esencialnih aminokislin, v enakem razmerju, kot jih človeško telo potrebuje pri tvorbi protiteles in krepitvi imunskega sistema. Konoplja – njeno seme in olje – predstavlja glavno rastlinsko pomoč pri zdravljenju bolezni sodobnega časa, tudi raka.

Malo manj kot polovico semena predstavljajo maščobe – natančno tiste, ki so nujno potrebne za pravilno delovanje možganov, za razvoj, rast in obnavljanje celic, za dobro delovanje procesov in dober imunski sistem. Med maščobnimi kislinami, prisotnimi v konopljinem semenu, je še posebej zanimiva gama-linolenska kislina, ki jo sicer zasledimo le še v človeškem (materinem) mleku, nekaterih vrstah alg in svetlinovem olju. Ta maščobna kislina skrbi za zdravo srce in ožilje, lajša menstrualne težave, preprečuje strjevanje krvi in pomaga pri zdravljenju arterioskleroze, alergij ali težav z očmi.

Konopljina semena imajo blag, oreškast okus. Lahko jih dodajamo različnim jedem – v smutije, na solate, v pecivo ali presne sladice. Že ena žlica konopljinih semen dnevno bo prinesla našemu imunskemu sistemu dodatno okrepitev.

Konopljino olje

Olje iz semena konoplje ali konopljino olje je olje brez vsebnosti THC (za razliko s hašiševim oljem, ki vsebuje psihoaktivne snovi). Njegove učinkovine so skoraj enake opisanim pri semenih. Pri olju je vsebnost esencialnih maščobnih kislin kar 80 % - z njimi izboljšamo splošno odpornost telesa, delovanje možganov in zdravje naše kože (predvsem pri lajšanju težav suhe in razpokane kože, pri luskavici, dermatitisu, brazgotinah in obnovi poškodovane kože).

Olje pomaga preprečevati srčno žilne bolezni in uravnava povišan holesterol. S kurami konopljinega olja si ljudje pomagajo pri zdravljenju raka, saj konoplja pomaga graditi imunski sistem, ki uspešno premaga rakave celice.

V splošnem olje učinkovito pomaga pri psihičnih motnjah in predmenstrualnem sindromu ter blaži živčne bolezni kot posledice diabetesa, blaži pa tudi spremljevalne znake menopavze, kot so na primer vročični vali. Pomaga pri krepitvi kosti, lajša in zdravi težave pri osteoporozi in artritisu, pomaga pri suhih očeh ter blaži in pomaga celiti čire in razjede.

Težko je verjeti, da ima lahko eno samo živilo tako širok spekter delovanja, vendar: zdravje človeka je preplet – če pomagamo enemu delu, ni nenavadno, da pomagamo tudi drugemu.

Za zdravilne namene je najboljše konopljino olje uživati v količini ene do dveh žlic dnevno, najbolje zjutraj na tešče (po tem naj ostane želodec nekaj časa brez hrane), da se sestavine najbolje absorbirajo v telo.

Kulinarika s konopljo

Konopljino olje je popolnoma edinstveno med rastlinskimi olji. Uživamo ga hladnega, nikoli ga ne segrevamo. Najbolj primerno ga je hraniti in uživati pri temperaturi približno 10 stopinj C, saj takšno ohrani vse zdravilne lastnosti. V kulinariki ga uporabljamo za razne hladne jedi – solate, polivke, hladne omake ter za tople jedi, ki ne zahtevajo visokih temperatur. Z oljem lahko prelijemo že končane jedi ali ga uporabimo kot sestavino.

Pisana solata z avokadom, gorčico in konopljinimi semeni

• zelena solata
• rdeč radič
• rukola
• paradižnik češnjevec
• korenje
• avokado
• sok pol limone
• nesladkana gorčica s semeni
• sol, poper in druge začimbe po želji, tudi sezam

Solato, radič, rukolo in paradižnik očistimo in operemo ter narežemo na poljubne kose. Korenček očistimo in nastrgamo. Avokado zmeljemo v mešalniku, dodamo limono in sol ter žličko ali dve gorčice, po potrebi dolijemo nekaj kapljic vode, da postane polivka bolj tekoča. Polijemo po očiščeni in narezani mešanici, čez vse skupaj potresemo konopljina semena (dve do tri žlice), po želji dosolimo in pojemo.

Mešanici solat lahko po želji dodajamo tudi na kocke narezane kumare ali začinimo močneje. K opisanim okusom se poda tudi neoluščeni sezam.

Konopljin humus

• 2 skodelici kuhane čičerike
• 1 žlica limoninega soka
• 1 žlica konopljinega olja
• 1 žlica sezama
• sol, poper in začimbe po želji

Čez noč namočeno in dobro kuhano čičeriko v mešalniku dobro zmeljemo (ali ročno pretlačimo). Dodamo limonin sok in konopljino olje, dobro premešamo in na koncu dodajamo sezam in začimbe, dokler nismo zadovoljni z okusom.

Odlično se poda na domač kruh, če pa želimo bolj svežo inačico, lahko v nastali namaz pomakamo na palčke narezano zelenjavo ali si ga namažemo na rezine iz svežih bučk. 

V tej številki preberite še:

  Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.