Promocija zdravja na delovnem mestu v računovodskih servisih

Kaj dihamo?


Zrak je najosnovnejši pogoj za življenje. Človek lahko brez hrane zdrži nekaj tednov, brez vode nekaj dni, a brez zraka le nekaj minut. Zrak, ki ga dihamo, pa, bolj, kot se zavedamo, vpliva tudi na naše zdravje in s tem na kakovost življenja. V današnjem času postaja čist in svež zrak vse bolj dragocena dobrina. Zato je zelo pomembno zavedanje, kako in s čim ga onesnažujemo, predvsem pa, kaj lahko sami storimo, da bi dihali bolj čist in svež zrak – tudi na delovnem mestu


Dobra prehranjenost s kisikom

Zrak je mešanica plinov, ki sestavlja zemljino atmosfero. Vsebuje nekaj več kot 20 % kisika, približno 78 % dušika in nekaj manj kot 1 % žlahtnih plinov (od teh največ argona, sledijo pa neon, helij in kripton), malo ogljikovega dioksida ter vodne pare.

Prehranjenost naših celic s kisikom je življenjskega pomena, saj kisik sodeluje pri presnovi in sproščanju energije v celicah. Če celice ne dobijo dovolj kisika, se začnejo spreminjati in postajajo nezdrave. Več ko je kisika v celicah, manj je nezdravih celic v našem organizmu. Znanstvene ugotovitve kažejo, da bi se življenjska doba človeka bistveno podaljšala, če bi spremenili samo kvaliteto zraka in bi ves čas vdihavali zgolj čist svež zrak.

Onesnažen zrak zastruplja

Onesnažen zrak nas, ne glede na vsebnost kisika v njem, zastruplja. Zastruplja pa tudi živali in rastline. Do določene mere naš organizem še prenese in uspe izločati strupe iz telesa, ko pa gre to čez mejo, si ne more več pomagati. Onesnažen zrak je vir bolezni in izčrpanosti. Mnogi, ki dihajo onesnažen zrak, trpijo zaradi utrujenosti, glavoboli, vrtoglavicami in posledicami različnih dihalnih, pljučnih ter drugih bolezni.

Onesnažujemo tisto, kar dihamo

Vsi se bolj ali manj zavedamo onesnaževanja s strani industrije, termoelektrarn, prometa in kmetijstva, kar seveda predstavlja resno težavo in zahteva ustrezne neposredne in posredne ukrepe s strani vseh nas. Manj pa se zavedamo onesnaževanja zraka, ki ga izvajamo sami vsak dan in s katerim tudi bistveno slabimo zrak okoli sebe in s tem tudi naše zdravje.

Predvsem gre za slabo prezračenost prostorov doma ali na delovnem mestu. V naravi veter neprestano meša zrak in ga s tem čisti, v zaprtem prostoru pa moramo za to poskrbeti mi. Postan zrak namreč vsebuje CO2 in druge naše izločke, produkte človeškega metabolizma, ki jih izdihamo (aceton, etanol, metanol …). Če dihamo postan zrak, postanemo utrujeni in zaspani, lahko se nas loti tudi vrtoglavica ali glavobol.

Onesnaževalci zraka so tudi osvežilci zraka, ne glede na vonj, ki ga izberemo. Pri tem ne gre samo za potisni plin v sprejih, temveč za samo vsebino, ki izhlapeva v zrak. Povečini so to kemijski pripravki, ki naravno niso prisotni v svežem čistem zraku, čeprav proizvajalci obljubljajo prav svež zrak. Enako velja za insekticide in repelente. Zavedajmo se, da tudi z izparevanjem eteričnih olj, ki so sicer naravna substanca rastlin, lahko onesnažimo zrak okoli sebe. Zato je potrebno z njimi ravnati izredno pazljivo.

Prav tako so lahko onesnaževalci zraka čistila. Mnoga so tako agresivna, da ni dovolj uporaba zaščitnih rokavic, ampak so agresivni tudi njihovi hlapi, ki jih seveda vdihavamo. Pri tem je pomembno dejstvo, da lahko izhlapevajo iz površin še nekaj časa potem, ko smo prostor z njimi že očistili in čistilo pospravili. Enako velja za praške in mehčalce, ki se vpijejo v naša oblačila. Tudi pri uporabi kozmetičnih izdelkov in parfumov bi morali biti pozorni.

Včasih smo zmotno prepričani (in zaupljivi), da so vsi izdelki, ki so na voljo za nakup v trgovini ali drogeriji, pregledani s strani ustreznih institucij in zato zdravju neškodljivi. Žal množica potrošniških dobrin, ki so nam na voljo, tega enostavno ne omogoča.

Prav poseben zastrupljevalec našega zraka in s tem nas samih pa je formaldehid, ki je ena najbolj toksičnih kemikalij v zraku in se lahko več let sprošča iz lesenih vezanih plošč, plastike ali druge stavbne ali pisarniške opreme, kjer se formaldehid uporablja kot del lepila. Na to bi morali še posebej paziti, ko prenavljamo ali na novo opremljamo pisarne ali domove.

Tekstilne talne obloge, preproge in zavese so zbiralnik različnih alergenov in prahu, ki se dvigujejo tudi v zrak in ga onesnažujejo. Čeprav proizvajalci trdijo, da zaradi uporabe novih tehnologij, temu ni več tako, pa je vseeno potrebno zavedanje, da se temu v celoti žal ni mogoče izogniti. Če si vseeno želimo mehak in topel občutek v prostoru, je zato priporočljivo, da smo zares pozorni pri izbiri materialov in da tekstilne obloge redno čistimo in vzdržujemo.

Nič novega ne povemo z opozorilom, da je kajenje škodljivo. Čeprav je pri nas že več let v veljavi zelo uspešen in učinkovit protikadilski zakon , ki prepoveduje kajenje na delovnem mestu in v javnih zaprtih prostorih, pa velja opozoriti, da se strupene substance cigaretnega dima nabirajo tudi v stenah in opremi v prostoru. Ne glede na to, kako pogosto in intenzivno zračimo prostor, kjer se kadi, neprijetnega vonja po cigaretnem dimu ne moremo v celoti odpraviti. Pri tem ni težava le v neprijetnosti vonja, pač pa strupene substance, ki jih vonjamo in vdihavamo, škodijo našemu zdravju tudi potem, ko v prostoru že nekaj časa nismo kadili in čeprav smo ga prezračili.

Kako ukrepati?

Da bi v največji možni meri ohranili čist in svež zrak v prostoru in s tem dvignili prehranjenost naših celic s kisikom, so primerni naslednji ukrepi:

  1. Večkrat na dan odprimo okna in prezračimo prostor.
  2. Poskrbimo za redno vzdrževanje prezračevalnih in klimatskih naprav, še posebej bodimo pozorni na to, kadar prostor nima oken.
  3. Razmislimo o uporabi ionizatorja zraka – negativni ioni čistijo zrak tako, da nase vlečejo prašne delce, alergene in druge strupene snovi v zraku.
  4. Pisarno opremimo s čim več zelenih rastlin, ki v prostor oddajajo kisik in poskrbijo za dobro počutje v prostoru. Nekatere zelene rastline so tudi pravi čistilci zraka. Tako npr. živikasta kosmuljka očisti formaldehid iz zraka.

Pri vsem tem pa ne pozabimo, da lahko z gibanjem močno pospešimo prehranjenost naših celic s kisikom, zato naj bo tudi to sestavni del našega delovnega dne.

 

V tej številki preberite še:

 

Zdravje meseca: NAJPREJ ZDRAVJE, POTEM SLUŽBA

Razstrupimo se!: PO PUSTU - POST

Hrana zdravi: REPA (NA VEČ KOT EN NAČIN)

Razgibajmo se!: TRENING ZA OČI

Sprostitev: TAPKAMO ZA ZDRAVJE

Strokovni nasvet: mag. Mojca Brezavšček: NA POMOČ, STRANKE NAPADAJO!

 

 

Zdrave novice za vas pripravlja

 


Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.


Avtor: Zbornica računovodskih servisov