Najprej zdravje, potem služba

V času, ko zaradi preobilja dela pozabljamo nase, naredimo kratek premor in se vprašajmo: Kdo oblikuje moje življenje? Čigavo masko nosim vsak dan? Včasih se na svoje maske in vloge, ki jih igramo v poslovnem življenju (in sicer) tako zelo navadimo, da jo pozabimo odložiti še takrat, ko smo sami s seboj. V veliki vnemi, da bi si zagotovili varno in mirno življenje, največkrat delamo prav proti temu. Delamo po ustroju, za katerega smo prepričani, da je nujen za preživetje in pozabljamo na to, da je morda ta način našega delovanja podedovan, prevzet iz okolja in sploh ni pravi za nas. In tudi ne edini možni!

Kdo je na prvem mestu?

Človek se z malimi koraki lahko usmeri sam k sebi. Ni potrebno veliko priprav ali denarja, da se odločimo storiti nekaj za svoje lastno boljše počutje in zdravje. Za začetek si iskreno odgovorimo na osnovna vprašanja: Kako se počutim, je moje zdravje dobro? Imam čas poskrbeti zase – za svoje telo, dušo in duha? Česa me je strah, kje čutim (pre)visoke odgovornosti? Se na svojem delovnem mestu in sicer v življenju počutim varno?

Nekateri odgovori na preprosta vprašanja o tem, koga postavljamo na prvo mesto na prednostni lestvici, nam že sami po sebi lahko hitro pokažejo stanje.

Bolni v službo

Vzemimo primer, ko se počutimo slabo, smo šibki in čutimo, da naše zdravje ni povsem pravo. Ker pa nas v službi čakajo obveznosti, stranke, pričakovanja (predvsem naša), se odločimo in zavestno prezremo znake, ki nam jih daje telo, ter se odpravimo na delo. Ob tem se seveda obremenimo še z močno dozo zdravil, ki jih kupimo brez recepta, ter po zgledu komercialnih sporočil pričakujemo, da bodo pomagala in premagala naše simptome.

Ko se zaposleni, z jasnimi znaki bolezni in pod stresom, počuti, da mora priti na delo, čeprav je za delo premalo sposoben in bi potreboval počitek, se srečamo s prvo, osnovno obliko sodobnega pojava - prezentizma.

Največkrat prihaja do prezentizma ob ponavljajočih se obolenjih, ki smo jih na nek način vajeni in jih jemljemo kot del našega vsakdanjega stanja telesa. Gre za alergije, astme, bolečine v hrbtenici in mnoga druga epizodna ali kronična stanja. Zato se nam ne zdi smiselno, da bi zaradi tega ostajali doma.

Poskrbeti najprej zase!

Prisotnost na delovnem mestu v takšnem stanju je seveda nepravilna in nedopustna. Razlogov je več. Če nam ne zadošča vrednotenje lastnega zdravja in telesa, bi morali pomisliti na to, da svojega dela ne bomo zmogli opravljati brezhibno. Povrhu pa ni zanemarljivo, da lahko s svojo boleznijo obremenjujemo tudi sodelavce, saj so lahko tudi sami dovzetni za kal naše bolezni, pa tudi zaradi naše neučinkovitosti imajo več dela. Čeprav smo fizično prisotni na delovnem mestu, bolni dejansko nismo sposobni zanj, saj nismo miselno zbrani.

Če bi pomislili, da je odgovornost do dela tista, ki nas žene bolne v službo, je morda smiselno preleteti posledice, ki jih prinaša prezentizem:

• Zmanjšanje produktivnosti posameznika in skupine
• Poslabšanje zdravstvenega stanja prizadetega posameznika
• Ogroženost zdravja sodelavcev

Prezentizem največkrat povzroči tudi podaljšan čas za izvedbo dela, manjšo količino in kakovost opravljenega dela, možnost napak pri delu, manjše izvršilne sposobnosti, sploh za vrhunske dosežke, slabše medsebojno delovanje in nižjo motivacijo.

Kako si pomagamo?

Čim prej poskusimo privzeti novo navado: najprej služiti sebi, preden bomo lahko služili še čemu ali komu drugemu! Če trpimo za katero od ponavljajočih se bolezni ali bolečin, je nujno poiskati rešitev zanjo in začeti odpravljati vzroke.

Pošten, odkrit pogovor z delodajalcem bo najboljši način za reševanje morebitnih napačnih predstav. Prav tako, kot je na strani delodajalca potrebna strpnost in zaupanje, pa moramo tudi zaposleni biti odkriti in voljni reševati zaplete, ki jih lahko s svojim stanjem na delovnem mestu povzročimo.

Vloga delodajalca

Delodajalci se morajo pri tem zavedati, da prezentizem prinaša velike stroške, če ga ohranjamo kot sistemsko rešitev. Gre za izgubo produktivnosti in veliko večje stroške, kot bi jih delodajalec imel s pravočasnim zdravljenjem in bolniško odsotnostjo zaposlenega.

Največkrat se pojavi prezentizem v manjših podjetjih, kjer so zaposleni visoko odgovorni in dobro medsebojno sodelujejo. Strah pred tem, da nekaj ne bo narejeno, je včasih večji od strahu pred resno boleznijo.

Zato je pomembno ustvarjanje pravega zaupanja in občutka varnosti med zaposlenimi in delodajalcem. Potrebna pa je predvsem jasno izražena odločitev vodstva, da je prezentizem nepravilen, nekoristen in nedopusten! 

V tej številki preberite še:

Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.