Hrup v pisarni? Stresno!

Neprestano nas obkrožajo različni zvoki. Mnogokrat zvok postane premočan ali nezaželen in ga zaznavamo kot hrup. Hrup sodi med dejavnike, ki močno vplivajo na nastanek poškodb na delovnem mestu, pa tudi na motnje v delovanju človekovega organizma in posledično na nastanek bolezni in nepopravljive škode. Čeprav v pisarniškem okolju ne zaznavamo jakosti hrupa, ki bi povzročala poškodbe sluha, pa je pisarniški hrup lahko zelo moteč, predvsem pri delu, kjer je potrebna visoka zbranost. Kaj lahko naredimo za zmanjšanje učinkov delovnega hrupa na zdravje?

Zvok in hrup

Zvoki oblikujejo naše življenje. Oddajanje in sprejemanje zvokov nam omogočata, da se sporazumevamo, spoznavamo okolje, se orientiramo v prostoru in opravljamo različne dejavnosti, ki so potrebne za normalno življenje. Premikanje listov, ko zapiha veter, premakne molekule v zraku in molekule zanihajo. To nihanje imenujemo zvočno valovanje, naš sluh pa poskrbi, da nihanje tudi zaznamo.

Neprestano nas obkrožajo različni zvoki. Največ je prijetnih ali koristnih, mnogokrat pa je zvok premočan ali nezaželen in postane hrup. Hrup je zvok, ki lahko povzroči okvare sluha ali pa moti in škoduje zdravju in počutju človeka.

Tveganja ob hrupu

Večina ljudi je vsakodnevno izpostavljena hrupu pri delu, s tem pa tudi vsem tveganjem za zdravje. Največkrat si pod oznako hrup na delovnem mestu predstavljamo predvsem glasne dejavnosti, kot so gradbeništvo in industrija. Vendar tudi v »tihem« pisarniškem okolju obstaja hrup, ki zaznamuje počutje in zdravje prisotnih. Ne gre za hrup, ki bi z jakostjo povzročal poškodbe sluha, pač pa je moteč predvsem pri delu, kjer je potrebna visoka zbranost. Zato tudi hrup v pisarniških prostorih lahko vodi v vrste obolenj, zmanjšuje delovno učinkovitost in koncentracijo zaposlenih in je eden od dejavnikov, ki pripomorejo k nastanku stresa.

Ljudje zvok zaznavamo različno, saj smo posamezniki različno občutljivi. Tako je lahko isti zvok v določenem trenutku moteč ali pa ne. Človeško uho sicer vrednoti raven zvočnega tlaka sorazmerno glede na jakost hrupa. Raven zvočnega tlaka merimo v decibelih (dB). Najmanjši zvočni tlak, ki ga človeško uho zazna, imenujemo prag slišnosti in je ovrednoten z 0 dB. Zvočni tlak, pri katerem je moč hrupa nevzdržna in se pojavi bolečina, imenujemo prag bolečine in ima vrednost okrog 120 dB. Hrup povzroča škodljive učinke na človeški organizem, ki se lahko pojavijo že pri nižjih ravneh jakosti (30–70 dB).

Učinki hrupa v pisarni

Fiziološki učinki hrupa, ki ga zaznavamo, vplivajo na srčno-žilni sistem in povišanje srčnega tlaka.

Hrup lahko povzroča tudi motnje sporazumevanja in motnje spanja (prebujanje, plitkejše spanje), utrujenost, motnje koncentracije in pozornosti ter povzroča zmanjšano delovno učinkovitost.

Nekatere raziskave opisujejo možen škodljivi učinek hrupa na razvoj bolezni dihal (kronični bronhitis, bronhialna astma), prebavil (vnetje sluznice želodca, rana na želodcu), imunskega sistema …

Hrup pa povzroča tudi psihološke težave, kot so težave z dihanjem in srčnim utripom, napetost v mišicah ipd.

Hrup je tudi eden od vzrokov za stres v zvezi z delom, do katerega običajno pride zaradi vzajemnega delovanja večjega števila dejavnikov tveganja.

Že zelo nizke ravni hrupa so za delavce lahko zelo moteče in močno povečujejo tveganje za nezgode. Hrup povečuje tveganje za nezgode pri delu, saj:

• ovira ustno sporazumevanje med delavci,
• prikrije zvok bližajoče se nevarnosti in opozorilnih signalov,
• ovira delavce, da bi se osredotočili na izvajanje zahtevnejših delovnih nalog,
• povečuje razdražljivost delavcev in stres pri delu.

Rešitve za zmanjšanje hrupa

Najučinkovitejše varovanje pred izpostavljenostjo hrupu lahko dosežemo tako, da povzročitelje hrupa odstranimo. V pisarnah gre predvsem za hrup, ki ga povzročajo človeški glasovi ali pisarniški stroji. Največ težav nastaja v prostorih, kjer deluje več zaposlenih hkrati, ob tem pa se pojavlja tudi zvok več računalnikov, tiskalnikov in drugih pripomočkov.

Če je mogoče:

• smiselno preuredimo delovno okolje tako, da bo čim manj motečega hrupa;
• izvore motečega hrupa poskusimo umakniti ali vsaj oddaljiti od delovnega prostora;
• v en prostor umestimo istovrstna dela – človeka precej manj moti hrup, ki ga sam proizvaja, kot pa hrup, ki nastaja na drugačen način;
• organizirajmo čas »uradnih ur« za posredovanje informacij;
• delavce, ki opravljajo veliko komunikacije po telefonu, premaknemo v delovno okolje, kjer s komunikacijo ne motijo drugih delavcev;
• uredimo manjše prostore za razprave (male sejne točke);
• uredimo manjše delovne prostore, kamor se iz skupne pisarne lahko umaknejo delavci, ki pri svojem trenutnem delu potrebujejo več zbranosti in miru;
• pri organizaciji delovnega okolja vedno, ko je le mogoče, upoštevajmo mnenja in predloge vseh zaposlenih v tem okolju;
• naj se vsak posameznik v skupnem delovnem okolju zaveda, da morda tisto, kar ne moti njega samega, morda moti koga drugega v istem prostoru.

V tej številki preberite še:

Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.