Lahko sodelavci vplivajo na moje zdravje?

Odnosi med sodelavci so zelo pomemben dejavnik pri doživljanju stresa na delovnem mestu. Ljudje, s katerimi preživimo sedem, osem ali več ur časa dnevno, seveda vplivajo na naše doživljanje ob delu. Tudi mi vplivamo na njihovo zdravje. Najmanj, kar lahko storimo, je, da smo obzirni in čim manj moteči za svojo okolico. Žal se mnogokrat odnosi zapletajo iz povsem nepomembnih razlogov. Klobčič iz drobne niti postaja vse večji in lahko privede celo do trpinčenja. Za to delovanje smo tudi v Sloveniji posvojili tujko – mobing.

Trpinčenje ne izvira nujno iz želje, da bi kdo komu želel škodovati. Lahko gre za nadlegovanje ali pa za neželeno vedenje z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo druge osebe oziroma jo javno zastraševati, poniževati, sramotiti ali žaliti. To navadno ni dejanje, ki bi ga človek ponavljal nehote. Pa vendar se lahko zgodi, da nekdo, ki je sam pod pritiskom, začne proti drugemu človeku izvajati pritiske in postopke, da bi iz zagate rešil sebe. Včasih (čeprav redko) se zgodi celo, da posamezniki izvajajo mobing brez kakršnih koli namenov, morda gre le za pretirano aktivno delovanje z željo po uveljavitvi svoje volje, ki pa ima lahko zelo resne posledice. Trpinčenje na delovnem mestu (kot mobing uradno poimenujemo v Sloveniji), je namreč ponavljajoče se, dlje časa trajajoče vedenje, usmerjeno proti posameznemu delavcu – s strani ene ali več oseb.

Kakšnih pogoji najbolj pogosto botrujejo mobingu?

Če strnemo v en stavek: mobing se najlažje pojavi tam, kjer so ekipo že načeli zobje nezaupanja in slabih odnosov, v okoljih, kjer se sodelavci ne zmorejo, ne znajo ali nočejo lotiti reševanja nesporazumov, kjer pešata organizacija dela in vodenje, kjer so v ospredju osebni motivi ali kjer grozi zmanjševanje zaposlenih. Seveda pa se lahko mobing pojavi tudi izven teh pogojev, na primer v okolju, kjer so zaposleni nenehno pod stresom ali pa so posamezniki preobčutljivi.

Skupinski mobing je najbolj značilen pri poskusih izločanja posameznika, ki kakorkoli izstopa, na primer moški v izrazito ženskih delovnih okoljih ali obratno, pripadniki različnih veroizpovedi ali nacionalnosti, ljudje s pretirano razvitim občutkom za natančnost, ljudje z nizko razvito samopodobo.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsekakor proces, ki se ne razvije v enem dnevu. Zato je smiselno, da smo na razvoj pozorni.

Boleča izkušnja z usodnimi posledicami

Doživljanje krivice s strani žrtve je zelo boleče. Žrtve trpinčenja sprva običajno ne prepoznajo, navadno se še bolj trudijo, pri tem pa doživljajo stalno napetost, negativna pričakovanja in bojazen pred ponovnimi doživetji trpinčenja. Prve posledice trpinčenja običajno čutijo na čustvenem področju, v obliki potrtosti, obupa, preutrujenosti, izgube volje, kar se lahko razvije v težave s koncentracijo in spominom, nemir, nespečnost, napade strahu ali tesnobe, celo agresivnosti in motenj hranjenja … V nadaljevanju se pogosto razvijejo resne psihične motnje, zaradi katerih postanejo žrtve mobinga tudi nesposobne za delo. Te motnje pa preko živčnih in hormonskih mehanizmov v organizmu lahko povzročijo fizične spremembe – obolenja, kar dolgoročno privede do težav s srcem in krvnim obtokom, težav s prebavnim sistemom, mišično kostnih bolezni in celo hormonskih motenj.

Posledica trpinčenja je tudi padec imunskega sistema, zaradi česar organizem izgubi svojo obrambno sposobnost, zato prihaja do pogostih okužb, alergij in celo rakastih tvorb …

Posledica trpinčenja pa je celo poslabšanje socialnega in družinskega statusa žrtve, ki zaradi vseh zdravstvenih težav pogosto ni več sposobna za delo, kar lahko privede do izgube službe in dohodkov. Pojavi se tudi nerazumevanje najbližjih, strokovna pomoč je zaradi zmanjšanih dohodkov žrtvi nedosegljiva …

Kaj vse je mobing?

Oblike mobinga so zelo različne, pri vseh pa gre za ponavljajoča se sistematična dejanja, ki želijo spraviti žrtev v podrejen položaj. Mnogokrat se povzročitelji teh dejanj, ki ravnajo v skladu z borbo za nadvlado, sploh ne zavedajo resnosti posledic teh dejanj. Pogostejši so primeri, ko so storilci mobinga nadrejeni in žrtve podrejeni, obstajajo pa tudi primeri obratnega delovanja. Zato je pomembno, da se o tem informiramo vsi.

Mobing je prvi opredelil švedski raziskovalec nemškega rodu, dr. Heinz Leymann, ki je med dejanja mobinga opisal 45 dejanj, razdeljenih v pet skupin:

• z delom povezana dejanja,
• socialna izolacija,
• osebni napadi ali napadi na posameznikovo zasebno življenje z zasmehovanjem in žalitvami,
• verbalne grožnje, kritiziranje ali javno sramotenje,
• širjenje govoric.

O tem, kaj je trpinčenje na delovnem mestu, lahko več izvemo na povezavi http://www.osha.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/informacije-po-temah/psihosocialna-tveganja/nadlegovanje-in-trpincenje-na-delovnem-mestu.

Posamezniki pa lahko že danes za zdravje sebe in sodelavcev v svoj delovnik uvedemo pozornost do soljudi, sprejemanje razlik med ljudmi ter visoko raven komunikacije, ne glede na različnost mnenj ali na situacije.

V tej številki preberite še:

Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.