Je naša skrb za kožo zdrava?

Poleti svojo kožo radi osvobodimo oblačil in jo nastavimo soncu, vodi in zraku, dermatologi in kozmetične hiše pa nas opozarjajo na nujnost zaščite. Koža sama s svojim delovanjem skrbno varuje naše zdravje: z njo dihamo, preko nje odstranjujemo strupe iz telesa, v njej hranimo vitamin D ... Zato moramo kožo varovati in lepo skrbeti zanjo. Z mnogimi konvencionalnimi kozmetičnimi izdelki pa koži v veliki meri nevede škodujemo. Škodljive sestavine najdemo v kozmetičnih izdelkih tudi najbolj priznanih blagovnih znamk, v krvni obtok pa preidejo že v 6 minutah od nanosa!

Kako za nas skrbi naša koža

Koža je naš največji organ. Ne samo, da ščiti naše notranje organe in tkiva pred zunanjimi vplivi, temveč s kožo tudi dihamo. Če bi svoje telo ovili v nepredušni PVC ovoj, bi kmalu zaznali, kako pomembna je koža kot dihalni organ. Dihanje s pljuči je seveda ključnega pomena za življenje, a še zdaleč ni dovolj, da s tem svoje telo in celice zares dobro nahranimo z zrakom.

Koža pa je tudi ključnega pomena v procesu izločanja strupov, ki jih vnašamo oz. nastajajo v našem telesu. Skozi svoje pore izloča del CO₂ (ki ga sicer tudi izdihavamo skozi pljuča), izloča pa tudi druge strupene odpadke iz telesa in tako razstruplja organizem.

V koži hranimo tudi zalogo vitamina D v njegovi predobliki - ta dozori šele potem, ko kožo nastavimo soncu. Vitamin D ima pomembno vlogo pri delovanju našega imunskega sistema ter pri ohranjanju zdravih in čvrstih kosti. Pomanjkanje vitamina D povezujejo s pogostejšim obolevanjem za diabetesom tipa 1, multiplo sklerozo, revmatoidnim artritisom, osteoporozo, rakom dojk, rakom prostate in rakom debelega črevesa.

Škodljiva kozmetika

Konvencionalna kozmetika vsebuje mnoge škodljive sestavine, ki škodujejo tako naši koži, kot našemu zdravju nasploh, saj 60 % vsega, kar nanesemo na kožo, že v 6 minutah preide v krvni obtok in tako zastruplja telo.

Škodljive sestavine najdemo v kozmetičnih izdelkih, ki se množično oglašujejo in jih najdemo tudi na trgovskih policah. To se lahko zgodi tudi pri najbolj priznanih in dragih kozmetičnih izdelkih, ne glede na to, v kako zdravem okolju nakupujemo. Najdemo jih v kremah in oljih za kožo, sončnih kremah, zobnih pastah, dekorativnih ličilih, laku za nohte, lakih za lase … Pogosto jih najdemo celo v otroški negovalni kozmetiki! Običajno so v deklaraciji zapisane z izrazi, ki jih potrošniki ne poznamo ali ne razumemo.

Te sintetične snovi na koži naredijo tanko plast, ki ji preprečuje dihanje. Koža na videz deluje 'negovana', mehka in voljna, ko pa kožo speremo z vodo, smo priča povsem drugačni podobi: koža je pod umetnim kemičnim plaščem vedno bolj izsušena in zgubana, ob tem pa postaja odvisna, se poleni ter sama ne proizvaja več snovi, ki jo regenerirajo.

Sintetične snovi pa tudi zaprejo pore, skozi katere koža izloča strupe in odpadne snovi v procesu izločanja. Tako zaprta koža strupe enostavno »pošlje« nazaj v krvni obtok in z njimi znova obremeni organizem.

Najpogostejše škodljive sestavine

1. Naftni derivati

Konvencionalna kozmetika temelji na nafti. Če na kožo nanesemo naftne derivate, ji ne dajemo življenja, temveč jo konzerviramo. Nafta zelo globoko v zemlji ni več živa. Je konzervirani ostanek organskega življenja, zato v njej ni življenjske sile. Mnogi naftni derivati so kancerogeni, kot npr. PEG derivati, petrolatum, vazelin, petrolej, parafinumliquidum, mineralno olje… Uporabljajo se v različnih kremah, voskih za depilacijo, dekorativni kozmetiki, zaščitnih kremah, predvsem za sončenje, in v kremah za nego otrok.

Propilen glikol je zelo pogosto uporabljena sestavina v konvencionalni kozmetiki. Propyleneglycol odlično vlaži kožo, nase veže velike količine vode in se odlično vpija v kožo. Najdemo ga v deodorantih, antiperspirantih, v proizvodih za nego las, losijonih za otroke, ustnih vodicah, proizvodih za samoporjavitev. Naravna alternativa je zeliščni glicerin, ki ščiti kožo pred izgubo vlažnosti.

2. Parabeni

Parabeni so velika skupina konzervansov, ki jih nekatere raziskave povezujejo z nastankom raka na dojki. Dokazano je, da butylparaben deluje estrogeno. Danska je postala prva država Evropske unije, ki je prepovedala uporabo parabenov v otroških izdelkih za nego kože. Na deklaracijah so omenjeni kot methylparaben, propylparaben ... Parabene najdemo v šamponih, regeneratorjih, losijonih in deodorantih.

3. Formaldehid

Je ena najbolj nevarnih kemikalij. Je kancerogen, najdemo pa ga predvsem v lakih za nohte ter drugih sintetičnih proizvodih za nego las, kože in telesa, kot antibakterijsko sestavino in konzervans. Formaldehid se na deklaracijah nikoli ne navaja kot formaldehid, temveč pod imeni formalin, lysoform in formalith (vedno se pojavlja beseda form). Naravna alternativa, ki deluje kot konzervans, so certificirana ekološka eterična olja.

4. Phenoxyethanol

Je aromatiziran eterični alkohol, ki se uporablja zaradi vonja in kot konzervans. Nekatere raziskave so pokazale, da zmanjšuje plodnost in zvišuje tveganje za prezgodnji porod.

5. Octyl methoxycinnamate

Je kemični UV filter ali zaščitni faktor, ki se koncentrira v materinem mleku in deluje kot estrogen. Je dražilen za kožo in oči, nekatere raziskave ga povezujejo s tveganjem za nastanek kožnega raka. Najdemo ga v losijonih za samoporjavitev, v kremah za sončenje in nekateri dekorativni kozmetiki z UV faktorjem. Naravna alternativa so mineralni pigmenti, kot je titanov dioksid, ki se ne vpija v kožo in odbija sončne žarke s površine kože.

6. Natrium lauryl sulfate

Draži kožo in oči ter močno izsuši kožo. Njegove slabe lastnosti lahko sprožijo spremembe DNK. Uporablja se za pranje avtomobilov, tal in kot razmaščevalec strojev ter v kozmetičnih izdelkih, ki se penijo. Najdemo ga v šamponih, penastih kopelih, losijonih, kremah in zobnih pastah.

Kupujmo s pozornostjo, pa tudi znanjem.

Ne verjemimo vsakemu napisu »zdravo« in »naravno«, temveč preverimo deklaracijo. Nakup nam lahko olajšajo ekološki certifikati, če jih izdelki imajo. Vedeti pa je potrebno, da ni vse, kar je naravno, tudi zdravo. Zelena mušnica je naravna, a za človeka ni zdrava. Mnoge naravne sestavine lahko škodijo koži in zdravju. Nekatera eterična koža lahko dražijo kožo, povzročajo dermatitis, imajo cito toksično, foto toksično ali mutageno delovanje.

Več o količini in zvrsteh nevarnih sestavin v kozmetiki lahko najdemo v zanimivem članku 515 kemikalij, ki jih dnevno nanesete na telo ali originalnem Revealed... the 515 chemicals women put on their bodies every day.

V tej številki preberite še:

    Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.