Bolj zdravi pred računalnikom 2. del

Računalnik je naš nepogrešljivi vsakodnevni pomočnik v pisarni. Delo z njim nas običajno prikuje na stol in nas premoti, da pozabimo nase in na svoje telo. V našem digitaliziranem svetu preživimo pred računalniki precej časa, kar pomeni napor predvsem za oči, pa tudi za druge dele telesa. Tako si lahko nakopljemo glavobole, pekoče oči, trd vrat in druge tako imenovane računalniške simptome. Daljše delo z računalnikom brez upoštevanja pravil počitka in namestitve lahko povzroči pravi fizični stres našemu telesu, ki lahko s časom prerase v resnejše posledice. 

Ergonomija prilagaja delovno mesto uporabniku, torej s sledenjem ergonomskim načelom in z ustrezno opremo in pripomočki optimiziramo svoj delovni prostor, da bi zmanjšali nevarnost za nastanek poškodb zaradi preobremenjenosti.

Primerna razdalja

Kdaj je računalniški zaslon na primerni razdalji od naših oči?
Ko sedimo na (dobrem, ergonomsko oblikovanem) stolu in se naslonimo na naslon stola tako, da dosežemo 110 stopinj kota naslona, iztegnimo desno roko pred sebe. Poiščimo razdaljo stola, da se pri tem sredinec roke čisto rahlo dotakne sredine zaslona. To je načeloma prava razdalja, pri kateri naj bi videli na zaslon brez premikanja glave. Če naš vid ni popoln, je bolje, da povečamo črke na zaslonu, kot pa da manjšamo razdaljo in imamo s tem zaslon preblizu oči.

V primeru, da nosimo bifokalna ali progresivna očala, se izogibajmo nagibanju vratu in glave nazaj (da bi videli zaslon skozi spodnji del očal). Bolje je, da nagnemo monitor malce nazaj in ga nastavimo na primerno višino. Vzravnanost pod kotom 90 stopinj je v tem primeru povsem odsvetovana.

Poskrbimo za kakovosten zaslon – vidljivost črk mora biti ostra. Zaslon v nobenem primeru ne sme trepetati. Če je potrebno, spremenimo ločljivost zaslona.

Udobje prostora

Vse pripomočke, ki jih uporabljamo, imejmo na udobnem dosegu rok. Najti moramo svoje lastno območje, ko nam je pri delu udobno. To velja tako za tipkovnico, kot za miško, telefon in druge morebitne stalne pripomočke.

Pri delu z računalnikom je pomembno, da osvetlitev prostora ni premočna. Odsvetuje se svetloba, ki odseva na zaslonu, saj postane pri delu moteča. Če je potrebno, premaknimo zaslon, zmanjšajmo ali premaknimo točkovno osvetlitev ali pa uporabimo dober anti-refleksni filter. Zaslona ne postavimo pred okno, skozi katerega močno pronica svetloba, saj postane tudi to moteče za delo. V tem primeru zasenčimo to svetlobo z ustreznimi zavesami (lamelne zavese, žaluzije, …).

Posebno poglavje dobrega delovnega pogoja je zrak – prostor, kjer delamo z računalnikom, naj bo primerno klimatiziran in prezračevan, večkrat na kratko odprimo okna, da dopustimo neposredno izmenjavo zraka v prostoru. Računalnik s svojim delovanjem in pregrevanjem oddaja v prostor topel in nečist zrak, ki ga je potrebno redno izboljševati. Zelenje in rože v prostoru lahko delujejo kot čistilec zraka.

Tudi hrup, ki ga povzroča računalnik (ali več računalnikov skupaj) v delovnem prostoru, lahko povzroča stres in posledično preutrujene mišice. Šum ventilatorjev lahko delno prekrijemo s tiho in mirno klasično glasbo. Še bolje pa je paziti na redne premore med delom, ko lahko tudi začasno ugasnemo računalnike in si privoščimo trenutke popolne tišine.

Nujni počitki

Pri dolgotrajnem in vsakodnevnem delu z računalnikom potrebujejo odmor predvsem naše oči, sicer lahko kmalu čutimo spremembe pri ostrini vida. Vsakih 20 minut je primerno, da odmaknemo pogled stran od zaslona ali razdalje naše delovne mize in se za kakšno minuto ali dve in zazremo v nekaj metrov oddaljeno točko. Idealno je sprostiti očesne mišice tako, da se sprehodimo do okna in se zazremo v točko v naravi.

Običajno tipkamo po nekaj minut naenkrat, zato izkoristimo vmesne prekinitve za kratke počitke, pretegovanje, odmike rok in oči. Gre predvsem za to, da odmaknemo pogled, preusmerimo pozornost nase in pretegnemo skupine mišic, ki pri tipkanju bolj ali manj delujejo ves čas po istem ritmu. Pretegnimo ali pregnetimo prste, raztegnimo ramena in vrat, pomežiknimo večkrat in naredimo nekaj obraznih vaj. Za to porabimo eno do dve minuti, nič več!

Vsakih 30 – 60 minut si vzemimo bolj konkreten počitek. Takrat vstanemo za več minut, se sprehodimo, pretegnemo tako roke kot noge, se odpravimo popit kozarec vode ali izmenjamo informacije s sodelavcem. Tako bomo se bomo spočili oziroma aktivirali druge mišice. Manj bomo utrujeni.
 

Ergonomski pripomočki

Ergonomske tipkovnice so večinoma tipkovnice, ulomljene pod določenim kotom. Za neprofesionalnega uporabnika je lahko taka tipkovnica pravo mučenje. Za večino uporabnikov je navadna tipkovnica povsem dobra rešitev, le pravilno jo je potrebno postaviti in se izogibati vsem morebitnim pritiskom na telo in ostrim robovom.

Poznamo tudi različne oblike mišk ali alternativnih naprav, ki izboljšujejo položaj zapestja pri držanju miške. Priporočljivo je, da jih najprej preskusimo in ugotovimo, koliko nam osebno to zares odgovarja.

Nasloni za zapestje lahko pomenijo izboljšanje stanja, vendar ne vedno in ne za vsakogar - s stalnim pritiskom na zapestje imajo lahko tudi negativne učinke. Če jih uporabljamo, naj ne bodo premehki.

Vredno si je zapomniti, da so kratki odmori in kvalitetni počitki, četudi trajajo nekaj minut, lahko za naše dolgoročno zdravje bolj koristni kot gora ergonomskih pripomočkov. Ti so lahko samo pomagalo, medtem ko so pravočasni in pogosti počitki prava pot do ohranjanja zdravja.

V tej številki preberite še:

Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.