Sami ustvarjamo energijo zdravja

Ko govorimo o energiji v človeškem telesu, marsikdo to pojmuje kot skrivnostno, neoprijemljivo ali celo nerealno. Pa vendar je energija v našem telesu prav tako realna in znanstveno dokazana, kot so mišice, okostja in organi. Energija v našem telesu je vodena preko naših mislih in občutij, je pravzaprav posledica obeh. Po telesu se ta energija prenaša podobno kot elektrika po kablih in zagotavlja podporo in delovanje celotnemu telesu. Dejstva, da smo energijska bitja, torej ne moremo prezreti. Kako pa lahko vplivamo na kvaliteto energije, ki nas poganja?

Pretok energije

Pretok energije poteka preko vsake celice v telesu - če pretoka ni v zadostni meri, je blokiran ali namesto pritoka energija odteka, zaznavamo spremembe tudi na fizičnem telesu.

Za to, da bi vzpostavili pravilno ravnovesje energije v telesu, dober pretok in zdravje tako na telesni kot tudi na psihološki in energijski ravni, moramo biti pozorni, kakšni energiji dopuščamo, da vstopa v naše telo. V vsakodnevnem življenju sprejemamo raznoliko energijo - vnašamo jo s hrano in pijačo, z mislijo in besedami (tako našimi lastnimi kot vsemi, ki jih slišimo in preberemo), z občutenji in odzivanjem na zunanje dražljaje, z odnosi, ki jih gojimo do sebe, drugih in do okolja v celoti, ter s celotnim delovanjem v vsakem trenutku našega obstoja.

Čustva so odzivi

Najmočnejši in najmanj nadzorovan dejavnik, ki vpliva na kakovost naše energije, je čustvovanje. Čustvom se seveda ne moremo izogniti, saj oblikujejo naše doživljanje sveta. Čustva so odzivi na naše misli ali na doživetje. Obenem pa so čustva tudi pomemben del našega preživetja, saj nam omogočajo odzive, s katerimi krmarimo skozi življenjske preizkušnje, se lažje odločamo, postavimo omejitve, se družimo in sporazumevamo in si ustvarjamo varnejše pogoje za življenje.

Vsi vemo, da veselje ali radost popolnoma drugače vplivata na zdravje telesa kot jeza, strah ali žalost. Negativna čustva zlahka zavrejo pretok, porušijo ravnovesje ter sčasoma lahko povzročijo zastoj življenjske sile v posameznih organih. Ker smo ljudje energetsko različno odzivni, posamezniki občutijo zastoje še pred nastankom fizične okvare – kot napetosti, psihične stiske ali dolgotrajnejša negativna občutenja, medtem ko jih drugi zaznajo šele na telesni ravni.

Pozitivna ali negativna?

S čustvi, ki jih samodejno uvrščamo med pozitivna (sreča, ugodje, radovednost, strast …), si ne delamo težav, medtem ko si negativna čustva (obžalovanje, strah, sovraštvo, sram, prezir, užaljenost, ljubosumje, jeza …) mnogokrat zaželimo zanikati ali potlačiti.

To so občutki, ki se pojavijo kot odzivi in nam hkrati preprečujejo sprejemati življenjske situacije v celoti. Običajno gre za posledico določenih vzorcev, želja ali pričakovanj, ki so vsidrana globoko v nas in botrujejo našemu notranjemu odzivu na dogodek. Negativna čustva v nas sprožajo energijo, ki nas psihično in telesno slabi.

Običajno so takšna čustva zelo močna ter ustvarjajo razburljive posledice. Ovirajo nas pri zaznavanju situacije v pravi luči. Resne težave nastanejo, če takšna stanja trajajo predolgo, so intenzivna ali se pogosto ponavljajo.

Čustvovanje vpliva na naše zdravje zelo neposredno: vplivajo na telesne in psihološke funkcije, povzročijo neravnovesje energijskega pretoka in sprožijo nedvoumne simptome. Žalost ali občutek tesnobe lahko, na primer posameznika ukleščita in poleg bolečin (predvsem v vratu) povzročita padec odpornosti celotnega telesa. Zavist neposredno vpliva na zdravje žolča in jeter. Pretirane želje kmalu nosimo s seboj v želodcu. Strah hromi funkcije celotnega telesa, predvsem živčevja.

Nadzirajmo negativna čustva

Svoje odzive in čustvovanje lahko usmerjamo sami. Lahko se naučimo, kako čustva nadzirati in kako spremeniti pogoje za njihov nastanek.

1. Najprej moramo v čustvu prepoznati smisel in cilj. Vsako doživljanje ima nalogo, da nas pouči o trenutni situaciji in nam daje izhodišča za naše ukrepanje. Pri tem je dobro, da sami pri sebi preverimo, kaj in zakaj občutimo, ali je čustvo, ki nas prežema, zdravo.
2. Predvsem je potrebno čustvo priznati in ga ne zanikati, saj ga sicer lahko nezavedno prenašamo na druge situacije.
3. Ko je negativno čustvo zelo intenzivno, mu posvetimo nekaj časa in ga analiziramo. Poskusimo se umakniti in opazovati svoj odziv z razdalje. Kaj nam pomeni situacija in zakaj nas je ta pripravila do takšnega odziva? Kako bi se lahko odzvali drugače, če bi znova prišlo do podobne situacije?
4. Sprejmimo svoje omejitve, obenem pa sprejmimo ravnotežje med potrebami/željami sebe in drugih. Način naše razlage dogodka je lahko ključ do spremenjene izkušnje – pri tem si lahko pomagamo s pogovorom z osebo, ki ji zaupamo.
5. Vprašajmo se, kaj bi nam pomagalo do boljšega počutja – pri tem bodimo smiselni in dosegljivi. Poskusimo najti ventil, ki bi nam ublažil odziv – gibanje, meditacija, druženje, sprostitev … Vprašajmo se, kako bi se želeli počutiti in poskusimo misli usmeriti v pozitivno smer.
6. Ne napihujmo težav, ne razmišljajmo o njih neprestano in ne premlevajmo preteklosti. Ta je za nami in sprejmimo jo v celoti. Včasih se negativnim situacijam preprosto ne moremo izogniti. So del izkušenj, učenja in življenja. Naše delo pa je resnično pred nami.
7. Vsako negativnost lahko obrnemo v energijo in v delo – miselno ali telesno. Dovolimo si čas, da jih predelamo in da preprosto izhlapijo iz nas.
    

 V tej številki preberite še:

  Zdrave novice za vas pripravlja

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.