Projekt ZRS: Promocija zdravja na delovnem mestu - stanje absentizma in/ali prezentizma v dejavnosti

Opis sedanjega stanja:

Zaposleni v računovodskih servisih opravljajo v celoti sedeče delo za računalniki in delo s strankami v zaprtih prostorih. Ves čas so vezani na številne zakonske roke za oddajo davčnih obračunov in ostalih poročil, prisotne so zahteve strank in tedenske spremembe na področju računovodstva, financ, davkov. Zato so odgovornosti in časovne stiske vsakodnevni pojav, še posebej obremenjeni so vsako leto od januarja do marca zaradi priprave in oddaje letnih poročil za stranke.

Zaradi narave dela v računovodskih servisih je stres, pomanjkanje časa in s tem tudi neredna in nezdrava prehrana ter premalo gibanja vsakodnevni pojav, ki vpliva na telesno in duševno zdravje zaposlenih.

Na GZS-ZRS ocenjujemo, da je prisotnost prezentizma (prisotnost na delovnem mestu kljub bolezni slabemu počutju, zaradi narave dela v računovodskih servisih večja kot absentizem (odsotno iz dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstvenih razlogov).

Posledica absentizma in presentizma je na dolgi rok poslabšanje zdravja zaposlenih in posledično večji stroški delodajalcem in ZZZS zaradi odsotnosti zaposlenih z delovnega mesta.

Ocenjujemo, da so posledice prezentizma zaradi narave dela vezane na roke čez celo leto in na odgovornost zaposlenih do svojih strank, vodijo v zmanjšano koncentracijo in storilnost zaposlenih, večje število napak, izgorevanje na delovnem mestu, neusklajenost poklicnega in družinskega življenja… Vse to pa posledično vodi v absentizem.

Podatki Sainsbury Center for Menthal Health za Veliko Britanijo pravijo, da je v letu 2006 prezentizem zaradi psiholoških in zdravstvenih problemov predstavljal 1,5 krat večji strošek kot absentizem in znašal £15.1 milijard na leto, za absentizem pa so letni stroški znašali £8.4 milijard.

V Sloveniji še ni izračunanih stroškov prezentizma, ki ima velik vpliv na ekonomijo države.

V Avstraliji so izračunali da so stroški prezentizma avstralsko gospodarstvo v letu 2009/10 stali $34.1 milijard. To pomeni zmanjšanje bruto domačega proizvoda BDP za 2,7% v primerjavi s scenarijem 'brez prezentizma'. Zasebna potrošnja – gospodinjska poraba za vse blago in storitve – ki v Avstraliji predstavlja 76 % celotne porabe, se je zaradi prezentizma znižala za 3.3 %.

Negativni vpliv izgube dela produktivnosti zaradi prezentizma skozi tokove gospodarstva vodi do splošnega zmanjšanja rasti izvoza, uvoza in investicij. V primerjavi s scenarijem brez prezentizma, je bil izvoz nižji za 2,7 %, uvoz se je zmanjšal za 2,1 %. Investicije za so bile nižje za 2,6 %. Dejstvo, da je zmanjšanje izvoza relativno višje od zmanjšanja uvoza, se posledično kaže tudi kot poslabšanje zunanje trgovinske bilance v Avstraliji.

Za vodstvo in strokovne službe je v ospredju odločitev, kako se konkretno spopasti s problemom absentizma in prezentizma. Na eni strani se je pomembno osredotočiti na absentizem / prezentizem - analizo le tega in aktivnosti/ukrepe v zvezi s tem, kar odraža reaktivni pristop ter na tudi na dobro počutje na delovnem mestu in s tem prehajamo v proaktivni pristop, kjer se iščejo možnosti in priložnosti za izboljšave in s tem posledično znižanje absentizma.

Ocenjujemo, da prisotnost absentizma zaradi stresa na delovnem mestu izhaja iz več med seboj povezanih vzrokov: nerealne zahteve strank, kratki roki za izvedbo nalog, zakonski roki, povečana obremenjenost od januarja do marca, ni možnosti nadomeščanje med sodelavci…

Projekt Celosten pristop k sistematični promociji in izboljšanju zdravstvene ozaveščenosti zaposlenih (zavarovanih oseb) v računovodskih servisih in zmanjšanju absentizma v dejavnosti je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letu 2013 in 2014 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.